Piše: G. B.
Izšla je nova Demokracija. V njej razkrivamo ozadje Vladimirja Prebiliča in njegove stranke, v katero pa so se v glavnem vključili stari obrazi iz že propadlih strank levice. Dokončno postaja jasno, da je bil obisk sedaj že nekdanje predsednice Evropske komisije na slovenskem ustavnem sodišču vse prej kot vljudnostna gesta. Golobova oblast na vsak način želi doseči enakost v revščini, zato trmasto zavrača vsak predlog opozicije, da bi davčno razbremenili plače. Tudi Mednarodni denarni sklad je znižal napoved gospodarske rasti za Slovenijo, kar kaže na katastrofalno vladanje Golobove ekipe. V intervjuju za Demokracijo je profesor dr. Gorazd Justinek spregovoril tako o stanju svetovnega in slovenskega gospodarstva kot tudi trenutni položaj Slovenije v svetu. Z Demokracijo boste vedeli več!
Prav ustanovni kongres Prebiličeve stranke, ki je zadnji hip dobila ime Prerod (najprej so želeli registrirati ime »Gremo!«, vendar se je izkazalo, da je ime že zasedeno), dejansko pokazal, za kaj gre glede na kadrovsko sestavo organov stranke in tudi na Prebiličeve izjave, da se ne želi koalicijsko povezovati z Janševo SDS. Iz kadrovskega bazena prejšnje vlade pa je vendarle »snel« nekdanjega ministra za zdravje Janeza Poklukarja pa tudi precejšen del politikov iz nekdanjih »novoobraznih« strank in nekaterih starih korifej, od katerih so nekatere celo izginile iz registra strank: LDS, Zares, Pozitivna Slovenija, SAB, SMC, LMŠ in Svoboda. Tako se je na kongresu pojavil Andrej Bertoncelj, znani finančni minister, ki je napovedal svoj odstop praktično tik pred tem, ko je Marjan Šarec »vrgel puško v koruzo«.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Sodni svet nad Đorđevićeve očitke, koalicija naskakuje sodstvo
Seja DZ, na kateri so poslanci obravnavali zakonski sveženj za reformo pravosodja – gre za tri zakone s področja sodstva in enega s tožilskega področja –, je potekala minuli ponedeljek, zato bomo o tem, kako uspešni so bili s svojimi pripombami opozicijski poslanci, Sodni svet, Sodniško društvo Slovenije, Odvetniška zbornica Slovenije in drugi posamezniki ter kakšna reforma pravosodja nas čaka v prihodnje, pisali v eni od prihodnjih številk Demokracije. Kar lahko pred zaključkom redakcije z gotovostjo zapišemo, je, da je Sodni svet že napovedal ustavno presojo t. i. sodniškega trojčka. Ugotavljajo namreč, da gre pri sprejetih dopolnilih za skupek zakonskih sprememb »v smeri nenaklonjenosti oziroma nastrojenosti do Sodnega sveta«, je med drugim opozoril njegov član Andrej Ekart.
Potrjen politični atentat na ustavno sodišče
»To potrjuje točno tisto, česar smo se bali od začetka: podpredsednica EK Věra Jourová je v sodelovanju s svojim političnim zaveznikom Robertom Golobom prišla v Slovenijo z namenom vplivati na predsednika ustavnega sodišča, da omogoči uveljavitev zakona, s katerim je vlada prevzela RTVS,« je zapisal Milan Zver. Po njegovih besedah s tem vse kasnejše dogajanje – »nenadna sprememba odločitve sodišča, odprava začasnega zadržanja in politična zamenjava vodstva RTVS« − dobiva jasen kontekst. Dodal je še, da so predsednica, podpredsednik komisije in komisarka pokrivali resor transparentnosti, »zato smo mislili, da bo zgodba brez težav relativno hitro končana. A ni bila«. Zver je po razkritju še dejal, da dokument potrjuje najhujše sume o političnem vmešavanju: »Ta dokument je dokaz, da je EK delovala politično, da je poskušala vplivati na sodno vejo oblasti države članice in da je nato dve leti zavlačevala z razkritjem resnice,« meni evropski poslanec. Zato Zver zahteva takojšnjo odločitev ustavnega sodišča o protiustavnosti zakona o RTVS in takojšen odstop zdajšnjega ustavnega sodnika Accetta, ker je dopustil vmešavanje v delo ustavnega sodišča.
Intervjuja: Gorazd Justinek in Zoran Mojškerc
“Srčno upam, da otroci v Gazi ne bodo ključna volilna tema spomladi prihodnje leto v Sloveniji, pa ne da zmanjšujem pomen trpljenja otrok. Sem pa ekonomist in Slovenija v zadnjih letih nazaduje praktično po vseh ekonomskih kazalnikih mednarodnih institucij. Fiskalni svet redno mesečno opozarja na nevzdržno stanje v javnih financah. Gospodarska slika v naši največji trgovinski partnerici Nemčiji ni najbolj obetavna. Če Nemčija kihne, dobimo v Sloveniji pljučnico. Še nikoli nismo toliko čakali na naših avtocestah kot danes. Vsak, ki zboli, ga je lahko resno strah, kdaj in kje bo obravnavan. Do starostnikov postaja družba vse bolj nestrpna. Podjetja premikajo svoje sedeže celo v sosednjo Hrvaško, ki je še pred desetletjem bila po vseh prej omenjenih kazalnikih krepko za nami,” je dejal dr. Gorazd Justinek, diplomat in ekonomist. V intervjuju je spregovoril tudi poslanec Zoran Mojškerc, ki svari: »Da bi pobegnili pred realnostjo doma, nas vladajoča politika preusmerja na zunanje probleme, kot je Palestina.«
Vladajoči zavrnili predlog SDS za višje neto plače
Predlog je septembra vložila poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS), poslanci vladajoče koalicije pa so ga najprej zavrnili. Najprej na parlamentarnem odboru za finance, čez nekaj dni so se proti višjim neto dohodkom zaposlenih izrekli še na seji državnega zbora. S tem je zakonski predlog končal svojo pot, »a bo sprejet, ko stranka SDS poprime za krmilo te države,« so sporočili iz SDS.
IMF znižal napoved gospodarske rasti za Slovenijo
Mednarodni denarni sklad je letos že drugič zapored znižal napoved letošnje rasti slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP). Če je oktobra lani pričakoval 2,6-odstotno rast, aprila letos pa 1,8-odstotno, zdaj pričakuje le še 1,1-odstotno rast, kar je 0,7 odstotne točke manj kot v aprilski napovedi in kar 1,5 odstotne točke manj kot v napovedi iz oktobra 2024. Napoved za Slovenijo je torej drastično znižal oziroma v nekaj mesecih več kot prepolovil.
Hamas skuša obnoviti svojo oblast s surovo silo
Sredi praznine, ki je nastala z delnim izraelskim umikom, pa so se sprožili notranji palestinski spopadi, predvsem med Hamasom in lokalnimi oboroženimi klani ali rivalskimi milicami. Ti notranji boji niso novi – napetosti, pa naj gre za politične, ekonomske ali čisto osebne, so tlele skozi vso vojno –, vendar pa so se po prekinitvi ognja močno stopnjevali in grozijo, da bodo prerasli v pravo državljansko vojno med Palestinci.
V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Gašper Blažič, Mitja Iršič, Jože Biščak, Matevž Tomšič, Miran Černec, Dominik Štrakl, Aleksander Rant, Miro Petek in Štefan Šumah.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
