Piše: Vida Kocjan
Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi levičarski aktivist in ustanovitelj Inštituta 8. marec Simon Maljevac, je bilo ustanovljeno z namenom uresničitve visokoletečih vladnih obljub tako na področju uvedbe dolgotrajne oskrbe kot na področju stanovanjske politike. Danes ugotavljamo, da nobena od obljub ni udejanjena in pod zdajšnjo vlado (Gibanje Svoboda, SD in Levica) še dolgo ne bo.
Denar pa že od 1. julija 2025 prisilno pobirajo od zaposlenih, upokojencev, podjetij, podjetnikov, kmetov, študentov in vseh, ki delajo po zakonitih poteh ter za to plačujejo davke in prispevke.
Kaj vse je narobe?
Stanovanj ni, dolgotrajna oskrba je samo na papirju, pravice uporabnikom, ki jo potrebujejo, niso dostopne. Informacijski sistem še ni vzpostavljen, ne deluje, zaradi česar je onemogočeno izdajanje odločb in izvajanje pravic do dolgotrajne oskrbe. neurejeno je tudi priznavanje pravic do oskrbovalca družinskega člana. Maljevcu in Levici pa se to ne zdi niti pomembno, kaj šele odločilno, »Štango« ji drži tudi Robert Golob, ki se boji nemirov v koaliciji in tako skrbi predvsem zase. Če je včasih še veljajo, da Golob Maljevca ne prenaša, se zdaj javno kaže druga slika. Verjetno navidezno, pa vendar. Podpora je tu in to je katastrofa za starejše in bolne ljudi.
Ko nesposobneži prevzamejo vajeti
Dolgotrajno oskrbo, za katero je zakon sprejela prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše Golobova vlada pa ga je izničila in obljubljala uveljavitev novih rešitev že z letom 2024. Ožji Maljevčevi kadri iz vrst Levice so po domovih za starejše razlagali, da jih v letu 2023 čaka ogromno dela, da bo hudo, da pa bodo zmogli in sprejeli nove rešitve. Minilo je leto 2023, tudi 2024 je mimo, operativnih rešitev v dobro starejših in bolnih pa še vedno ni.
Podobno je tudi na področju stanovanjske politike. Vladajoča koalicija je obljubljala graditev 30 tisoč novih stanovanj. Tri leta kasneje pa je jasno, da od teh obljub ni ostalo drugega kot prazne politične parole in rezanje trakov pri projektih, ki so jih pripravile prejšnje vlade.
Stanovanjska politika vlade Roberta Goloba mladim in družinam tako ne omogoča učinkovitega reševanja stanovanjskega vprašanja, sprejeta zakonodaja pa nepremičninski trg in kupno moč državljanov še dodatno obremenjuje.
Neustrezen in pomanjkljiv informacijski sistem
Skupnost centrov za socialno delo Slovenije že dlje časa opozarja na neustrezno pripravljenost in pomanjkljivost informacijskega sistema za izvajanje dolgotrajne oskrbe. Opozarjajo, da je ta še vedno v razvojni fazi, da funkcionalno ni preverjen, posledično ne omogoča nemotenega in učinkovitega izvajanja zakonsko določenih nalog. Zaradi nepopolnosti sistema prihaja do težav pri izdajanju odločb in obračunavanju storitev, kar lahko resno ogrozi pravice upravičencev do dolgotrajne oskrbe. Skupnost Centrov za socialno delo je zato vladajoče, predvsem ministrstvo za solidarno prihodnost, javno pozvalo k jasnim pojasnilom glede priprave in funkcionalnosti sistema ter k zagotovitvi pogojev za varno in strokovno delo. Ustreznih odgovorov niso prejeli. Podobno jih ni prejela niti Karmen Furman, poslanka SDS, ki je številna vprašanja o tem vladi in ministrstvu postavila že 17. julija. Čeprav ima vlada 30 dni časa za odgovor, ji tega niti po dveh mesecih ni uspelo pripraviti.
Tudi poslanka Alenka Helbl (SDS) je 1. septembra opozorila, da informacijski sistem za dolgotrajno oskrbo še vedno ne deluje, in hkrati razkrila, da je bilo v razvoj sistema vloženih več milijonov evrov. »Strokovnjaki zdaj opozarjajo na napake, zaposleni na terenu na kaos, odgovornost pa se razpršuje med več izvajalcev,« je dodala in vprašala: »Kaj vlada sploh nadzira?«
Helblova je v poslanskem vprašanju še dodala, da je informacijski sistem ključen za izvajanje dolgotrajne oskrbe. Iz izjav Simona Maljevca pa izhaja, da vzpostavitev informacijskega sistema ni pogoj za izdajo odločb o pravici do dolgotrajne oskrbe na domu. »Vendar strokovna javnost opozarja, da prav ta sistem povezuje ključne baze podatkov (ZZZS, CSD, izvajalci storitev in drugi organi), omogoča njihovo usklajevanje ter predstavlja tehnični temelj za zakonito in pravilno pripravo odločb.
Centri za socialno delo, ki so med ključnimi uporabniki novega informacijskega sistema za dolgotrajno oskrbo, opozarjajo na številne praktične težave pri njegovem uvajanju. Po njihovih navedbah sistem ni celovito preizkušen, v praksi prihaja do napak pri izdajanju odločb in pri obračunavanju storitev, zaposleni pa se znajdejo v negotovosti, saj orodje, ki bi jim moralo pomagati, pogosto otežuje delo.
Ob tem se postavljajo tudi vprašanja glede porabe javnih sredstev, saj je v razvoj sistema vloženih že več milijonov evrov, sistem pa še vedno ne deluje. Dodatno zaskrbljivo je dejstvo, da ministrstvo za solidarno prihodnost uvaja sistem po fazah in z različnimi izvajalci, kar odpira dileme o učinkovitosti in odgovornosti pri izvedbi.
Priznanje pravice do oskrbovalca družinskega člana
Podobno neurejeno je tudi pri priznavanju pravic do oskrbovalca družinskega člana. Poslansko vprašanje o tem je poslanka Furmanova na vlado naslovila že 16. julija. Odgovora še ni prejela. V vprašanju je zapisala, da je bil po informacijah s terena več uporabnikom, ki jim je bila priznana pravica do oskrbovalca družinskega člana, hkrati samodejno odvzet dodatek za pomoč in postrežbo. Ta je bil v preteklosti namenjen upravičencem za kritje stroškov, povezanih z osnovnimi življenjskimi aktivnostmi in zagotavljanjem osnovne oskrbe ne glede na obliko izvajanja pomoči. Uporabniki in njihovi svojci pa zdaj opozarjajo, da z odvzemom dodatka prihaja do občutnega zmanjšanja njihovega razpoložljivega dohodka, kar mnoge postavlja v še težji socialni položaj. Dodatno je izražena tudi skrb, da se na ta način ukinja ena od ključnih socialnih varovalk, ki je doslej omogočala dostojnejše življenje oseb, odvisnih od pomoči drugih, ne glede na to, ali so pomoč prejemali od institucionalnih izvajalcev ali družinskih članov.
Izdajanje odločb in izvajanje pravic do dolgotrajne oskrbe
Prvega julija 2025 so začele veljati nove pravice iz sistema dolgotrajne oskrbe, in sicer dolgotrajna oskrba na domu, e-oskrba ter storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Za upravičence je v zakonu določen enoten postopek za uveljavljanje teh pravic. Najprej zavarovanec, njegov pooblaščenec ali skrbnik vloži vlogo na vstopno točko pri pristojnem centru za socialno delo. V nadaljevanju vstopna točka preveri izpolnjevanje pogojev, pri čemer svetovalec za dolgotrajno oskrbo opravi obisk na domu upravičenca, da pridobi potrebne informacije za pripravo ocene upravičenosti in načrta priporočenih storitev. Na tej podlagi center za socialno delo izda odločbo, v kateri je razvidna kategorija dolgotrajne oskrbe od 1 do 5. Ko je kategorija določena, se upravičenec sam odloči, katero obliko dolgotrajne oskrbe bo uporabljal. V zadnji fazi se z izvajalcem in s koordinatorjem dolgotrajne oskrbe pripravi osebni načrt, v skladu s katerim se začne izvajanje konkretnih storitev.
Na to je v začetku septembra opozorila poslanka Karmen Furman in ministru za solidarno prihodnost Simonu Maljevcu postavila več vprašanj. Med drugim, koliko vlog za navedene storitve so že prejeli, koliko jih je bilo obravnavanih in zaključenih z izdajo odločbe centra za socialno delo. Odgovorov seveda še ni. Bodo pa nedvomno zanimivi. Maljevac in vlada se ne bosta mogla več dolgo izmikati ne odgovorom ne odgovornosti.
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je skupaj s poslansko skupino Nove Slovenije – krščanskih demokratov v začetku septembra vložila interpelacijo zoper ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca.
Golob se spreneveda
Zdaj, ko bi moralo vse že delovati, si je predsednik vlade Robert Golob zamislil poseben posvet. Potekal je za zaprtimi vrati, po njem pa je slovesno oznanil: »Ne bomo se ustavili.« STA je poročala, da so se 9. septembra na posvetu sešli predstavniki vlade, občin, sociale in zdravstva. Posvetili naj bi se »šibkim točkam, vsem ozkim grlom, ki so se zdaj že identificirala«. Sklep naj bi bil, da mora projekt teči skladno s časovnico. No, to so že zdavnaj zamudili.
Dan pozneje, 10. septembra, pa so z ministrstva sporočili, da ustanavljajo delovno skupino, ki bo vodila postopek prevedbe stanovalcev domov za starejše v novi sistem dolgotrajne oskrbe. S tem naj bi omogočili, da bo prehod v novo ureditev pravočasen in učinkovit za uporabnike domov za starejše. Kdor verjame. Interpelacija in skorajšnje volitve so namreč velik in težak Damoklejev meč, ki visi tako nad Golobom kot Maljevcem in celotno koalicijo.
Interpelacija zoper Maljevca
Razmere na področju dolgotrajne oskrbe in tudi javnih stanovanj so katastrofalne, opozarjajo vlagatelji interpelacije zoper Maljevca iz vrst SDS in NSi. Navajajo, da potencialni uporabniki in izvajalci dolgotrajne oskrbe še vedno nimajo potrebnih informacij, da bi sploh lahko začeli izvajati storitve, centri za socialno delo pa ne morejo izdajati odločb o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, četudi je ta pravica začela veljati s 1. julijem. Ni ključnih postavk za izvajanje dolgotrajne oskrbe, prispevek zanjo pa so začeli promptno pobirati. V NSi so spomnili, naj bi po napovedih šele konec septembra zaživel informacijski sistem, ki ga bodo na področju dolgotrajne oskrbe uporabljali centri za socialno delo. A dejstvo je, da se bodo izvajalci, domovi za starejše in ostali zavodi torej, dlje časa na to šele prilagajali. To pomeni, da bodo stvari še dolgo v povojih.
Obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo je še posebej obremenil podjetnike, obrtnike, kmete in upokojence. Ministra Maljevca so znova pozvali, naj zamakne pobiranje prispevka na obdobje, ko se bo dolgotrajna oskrba začela dejansko izvajati, in zmanjša višino prispevka. Vendar Maljevac tega niti ob podpori Roberta Goloba ne namerava storiti.
Izpostavljene so tudi neuresničene obljube vladne koalicije na področju stanovanjske politike. Po treh letih mandata se od obljubljenih 30 tisoč stanovanj ne bo gradilo nič, ampak se bodo končali projekti iz prejšnjih mandatov. Po mnenju SDS pa je napačen tudi pristop v zvezi z javnimi stanovanji.
Andrej Poglajen je v imenu SDS napovedal, da bodo v kratkem predstavili predloge za prenovo in izboljšanje pogojev za stanovanjske jamstvene sheme, uvajanje novih davčnih olajšav za mlade, ki kupujejo prvo lastno nepremičnino, ter za omejevanje in zmanjšanje birokratskih ovir. Prepričani so namreč, da mora vlada mladim omogočati, da pridejo do lastne nepremičnine.
Bo Maljevac odstopil? Težko verjetno.
Aroganca in razsipnost
Ob silni aroganci vladajočih smo priča tudi veliki razsipnosti. Kar 200 tisoč evrov bi minister Maljevac dal za oglaševalsko kampanjo o dolgotrajni oskrbi. Modus operandi, kot je bil viden tudi pri poplavah avgusta 2023. Komu bo namenil denar? Ni težko ugotoviti.
