3 C
Ljubljana
petek, 5 decembra, 2025

Brezpilotni letalniki nad Poljsko: kaplja čez rob?

Pišeta: Álvaro Peñas in Marzena Kożyczkowska

Sedemnajstega septembra je bila obletnica sovjetske invazije na Poljsko. V skladu s paktom Ribbentrop-Molotov je Sovjetska zveza napadla poljsko vojsko, ki se je branila pred nemško invazijo od zadaj.

Nato je sledila okupacija, pokol v Katynu leta 1940, nova sovjetska izdaja ob Varšavski vstaji avgusta 1944 in vsiljevanje komunizma na Poljskem po koncu vojne. Ta rana, vtisnjena v kolektivni spomin, je še vedno živa 86 let pozneje. Danes podobe brezpilotnih letalnikov nad poljskim nebom ali vojaških manevrov »Zapad« ob njeni meji odmevajo z motečim odmevom preteklosti, saj nas zgodovina uči nespremenljive lekcije; v Kremlju se je spremenilo malo ali nič.

Poljska je v epicentru vojne, ki se ne bije le na bojiščih Ukrajine. Gre za hibridno vojno, razpršeno in preračunljivo, ki združuje napade z droni, ustrahovalne vojaške manevre, propagando in sabotaže. Varšava se tega zaveda; Kremelj se ni odpovedal svojim imperialističnim težnjam in se je pod Vladimirjem Putinom z vso silo vrnil k despotskemu in grozečemu modelu politike. Center za vzhodne študije opozarja, da Moskva še naprej uporablja iste metode sovjetske propagande, ki jih zdaj krepijo družbena omrežja in digitalne dezinformacije. Resničnost ne pušča prostora za dvom, najnovejši ruski napadi z droni, ki so kršili poljski zračni prostor, pa so oprijemljiv dokaz te grožnje. Vendar ta grožnja ni nova; je del dolge zgodovine ruske agresije proti državi.

Desetega septembra se je Poljska zbudila ob zaskrbljujoči novici, da je devetnajst ruskih dronov prejšnjo noč vdrlo v njen zračni prostor. Odziv je bil takojšen- zaprtje letališč, pošiljanje opozoril RCB državljanom na vzhodu države in napotitev poljskih zračnih sil s podporo Nata (v operaciji so sodelovali nizozemski lovci F-35, nemški sistemi zračne obrambe Patriot in italijansko nadzorno letalo AWACS). Nekaj ​​brezpilotnih letal je prodrlo več kot 300 kilometrov na poljsko ozemlje, štirje pa so bili sestreljeni. Ali lahko mislimo, da gre za osamljen primer? Zagotovo ne, ta incident je del vzorca. »Ne gre za povzročanje množičnega uničenja, da se ne bi sprožil 5. člen Nata, temveč za preizkušanje naše reakcije, naših zmogljivosti, pa tudi za povzročanje zmede,« je dejal podpolkovnik Maciej Korowaj, ki je poudaril, da je Moskva del obsežnega napada na Ukrajino preusmerila proti Poljski, da bi izmerila odzivni čas zaveznikov.

Več TUKAJ.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine