Piše: G. B.
Na Petričku pri Celju je danes ponoči ob 2.30 izbruhnil požar v zapuščeni stavbi, ki je bila pred 80 leti povojno mladinsko taborišče. Požar je zajel ostrešje, objekt pa je v celoti pogorel.
Gasilci so požarišče pregledali in aktivnosti zaključili okrog 5. ure, je za STA povedal poveljnik Poklicne gasilske enote Celje Boris Žnidarko. Povedal je, da vzrok požara ugotavljajo pristojne službe, in dodal, da v objektu ni bilo elektrike, ponoči tudi ni bilo slabega vremena s strelami, kar naj bi kazalo, da je bil za požar najverjetneje kriv človeški faktor. Aktivirani sta bili Poklicna gasilska enota Celje in eno od celjskih prostovoljnih društev.
Vse skupaj je zelo sumljivo. Samo nekaj ur prej so namreč predstavniki celjske občine ob cesti na Griček v Liscah danes odkrili informacijsko tablo o otrocih s Petrička. Po besedah celjskega župana Matije Kovača zato, ker je prav, da se vsem trpečim in umrlim poklonijo na primeren način. “Prav je tudi, da po osmih desetletjih od konca druge svetovne vojne odpremo tudi katero izmed poglavij, na katere kot skupnost ne moremo biti ponosni, in da se od njih na tak način morda poslovimo. Prav je, da se te zgodbe pripovedujejo, da so ljudje o njih seznanjeni, da znajo ravnati danes in razmišljati, kako živeti jutri,” je dejal Kovač. Spomnil je, da je bila v preteklosti poleg danes odkrite table postavljena tabla v podobnem formatu tudi na slovenskem pokopališču pod Golovcem v Celju in pa ob spominskem parku Teharje.
Slovesnosti se je udeležil tudi eden od otrok s Petrička, ki sedaj živi na Bledu, Franci Kindlhofer, sicer občasni kolumnist Demokracije, ki je z navzočimi delil spomine in razmišljanja o dogodkih pred 80 leti. Zadovoljen je, da so po 35 letih samostojne Slovenije postavili obeležje. Zdi se mu prav, da bo vsak, ko bo šel mimo table, videl, da je potem, ko je nemški okupator zapustil Slovenijo in se je Evropa veselila svobode, v Sloveniji tragedija trajala še naprej, je dejal.
Spomnil se je 14. avgusta leta 1945, ko je k njegovi družini na Hudinjo pri Celju na dvorišče pripeljal črn avtomobil. Njegova mati je takrat ravno pripravljala kosilo. Ukazali so ji, naj spakira najnujnejše stvari, nato pa sta jih dva moška vse skupaj odpeljala proti Celju. “Avto se je ustavil tukaj nekje pri Petričku. Sestro, staro devet let, in brata, starega šest let, so posadili v gozd na tla. Jaz sem bil star dve leti in pol, zato me je mama obdržala pri sebi, a so me potem iztrgali mami in me porinili med brata in sestro, avto z mamo pa je odpeljal in je nismo nikoli več videli,” se spominja Kindlhofer.
Sinoči so film o Petričku predvajali v dvorani Malega Uniona v Celju. Gre za film Mirana Zupaniča, posnet je bil leta 2007. Dogajanje na Petričku je v knjigi z naslovom Ukradeno otroštvo opisal tudi Ivan Ott. Je pa ob tem precej čudaško, da celjska mestna občina načrtuje za to soboto akademijo ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne in vrnitvi ukradenih otrok. Govornik pa bo nihče drug kot zadnji šef partije in prvi predsednik republike Slovenije Milan Kučan.
Povojne komunistične oblasti so junija 1945 približno 600 otrok ločila od staršev, ki so bili zaprti ali likvidirani v taborišču Teharje pri Celju, ter jih nastanile v otroško taborišče Petriček pri Celju. Starše so v mnogih primerih brez sojenja ustrelili ali drugače ubili. Otrokom s Petrička so poskušali vsiliti novo identiteto z različnimi prevzgojnimi ukrepi, čuvaji oz. skrbniki so jih izolirali od njihove pretekle identitete, družine in vere.
Zakaj se je torej sicer že odslužena hiša na Petričku znašla v plamenih praktično takoj po postavitvi table? Nekdaj je bil tam tudi priljubljen piknik prostor, potem ko so komunistične oblasti opustile “prevzgojo otrok”. Nato pa je dejavnost s pikniki ugasnila in nekaj časa je bila zadeva lastniško nerazrešena. Vlogo za denacionalizacijo oz. vrnitev tega posestva je namreč vložila družina Petriček. Bojda naj bi bil zahtevek rešen, vendar do dogovora o dokončnem lastništvu nikoli ni prišlo, niti s strani občine, niti s strani kmeta Petra Šaha, ki naj bi imel leta 2019 predkupno pravico. Pred časom je omenjeni objekt obiskala tudi naša ekipa, ob tem pa je domnevni upravitelj posestva, šlo naj bi prav za omenjenega kmeta, besno reagiral.
Leta 2012 je portal Celje.info poročal naslednje: “Ob pogovoru z domačini, ki resnično obžalujejo propad Petrička, smo izvedeli, da to kar vidimo na prvi pogled, smeti in podrtijo, še ni najhuje. Tu bi namreč naj potekale tudi ilegalne dejavnosti, prekupčevanje z drogami, prostitucija in sestanki ˝dilerjev˝.”
Lahko torej sklepamo, da se je zgodil nameren požig. Morda zaradi odškodnine ali zaradi dejstva, da bi se okoli Petrička “smukalo” preveč “nepovabljenih” gostov? To je zdaj vprašanje …
