Piše: dr. Andrej Valič Zver
To so besede Manfreda Webra, predsednika EPP in poslanske skupine v EP, glede govora Ursule von der Leyen o stanju v Evropski uniji.
Česa podobnega na odprti sceni še nismo slišali. Vselej se je v prvi vrsti poudarjala enotnost pogledov visoke evropske politike. Tokrat pa prvič razpoke. Weber je do sedaj moral veliko požreti, tudi to, da ga je kot zmagovalca prejšnjih evropskih volitev na mestu predsednika evropske vlade v nasprotju s prvotnimi dogovori (spomnimo se na t. i. koncept Spitzenkandidata) zamenjala Ursula von der Leyen. Posledice niso bile le kadrovske, ampak predvsem vsebinske. Evropska unija se, kot smo že večkrat zapisali, obrača v nasprotno smer od tiste, ki so jo začrtali evropski volivci že leta 2019, še bolj pa na zadnjih volitvah v Evropski parlament 2024. Takoj po volitvah je predsednica EK vztrajno ignorirala desnico in za hrbtom sestavljala koalicijo s poraženci, z levico torej. Naj znova poudarim, da poslanci SDS v Evropskem parlamentu takšnih kravjih kupčij niso podprli! No, nezaupanje v politiko Ursule von der Leyen se je znova izkazalo za pravilno ob govoru o stanju v EU, ki smo ga poslušali na septembrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu. Za kaj je šlo?
Navajeni smo že, da navidezno krhka »madam« svoje nagovore okrasi s čustvenimi vložki. Vse lepo in prav, a zadeva je postala prozorna ob siceršnjih močno v levo nagnjenih politik. A osredinimo se na njeno izjavo o Gazi in Izraelu. Palestino bi bilo treba po njenih besedah še bolj podpirati kot doslej, zlasti njeno upravo, in ohraniti upanje na »rešilni« koncept dveh držav. Naj spomnim, koncept dveh držav je pred vojno podpiral tudi Izrael, a teroristični Hamas, ki se je popolnoma vkomponiral v palestinsko upravo, ni nikoli dovolil, da se uresniči. Poleg tega Palestinci nimajo legitimnega vodstva, saj že dve desetletji niso imeli volitev. Skratka, predsednica EK gradi svoje načrte na imaginarnih temeljih, ki nimajo nobene zveze z realnostjo. Dejstvo je, da smo evropski davkoplačevalci finančno podpirali Hamas prek dobro izbranih posrednikov, t. i. NVO in agencij OZN (kot je npr. UNRWA, katere zaposleni so bili vključeni v napad na Izrael 7. oktobra). EU jim je plačevala celo šolske programe, v katerih se podpira džihad in uničenje izraelske države. Evropska politika, ki je finančno med globalnimi partnerji najbolj podpirala Palestino − mimogrede, glede na tezo o revščini in lakoti med Palestinci je treba poudariti, da imajo visoki funkcionarji Hamasa v lasti jahte, vredne po pol milijarde dolarjev! −, bo morala v prihodnje opraviti revizijo svojih ukrepov. In odgovarjati zanje. Naj omenim še, da v tem primeru ne gre za vojno med Palestino (ki kot država ne obstaja) in Izraelom, ampak med Hamasom in izraelsko vojsko (Israel Defence Forces – IDF), ki je najučinkovitejša vojska na svetu.
Kljub vsemu je v svojem govoru predsednica EK napovedala hude sankcije proti Izraelu, proti »ekstremističnim ministrom« in »nasilnim priseljencem«, kot pravi, ter tudi prekinitev trgovinskega sporazuma. Človek se res vpraša, ali je vse v redu v glavah tistih, ki so ji to predlagali. Iz njenega govora ni jasno, kdo je bil v tej vojni napadalec in kdo se je branil. V tej točki je bil diplomatski odziv zelo jasen, ne le iz izraelske vlade. Ocenjujem, da je von der Leynova v tem primeru naredila kardinalno napako, ki jo lahko stane tudi funkcije.
Naj omenim še eno cvetko iz precej uvelega šopka pogruntavščin. Tisto o »malih električnih avtomobilih«, ki naj bi konkurirali kitajskim vozilom na evropskem trgu. Še vedno »elektrika čez vse« kljub pomislekom in težavam. In seveda »zeleni prehod«, karkoli že to pomeni. Nekdanji podpredsednik EK Timmermans, ki sedaj s svojo levo stranko meša štrene v nizozemski politični areni, verjetno navdušeno ploska. Električni lobi seveda še naprej šteje denarce, ki bodo kapnili od raznih »emisijskih kuponov« in podobnih nebuloz, s katerimi lupijo nas, davkoplačevalce.
Še mnogo je v nagovoru von der Leynove spornih trditev. Saj ne veš, ali bi se jokal ali smejal. Vse skupaj začenja spominjati na žalostno burlesko, v kateri je predsednica EK izgubila kompas in obupano poskuša zabavati ekonomskega in siceršnjega propadanja ter obljub sito evropsko občinstvo.
