Piše: Vida Kocjan
Robert Golob, predsednik Vlade Republike Slovenije, je pred volitvami leta 2022 javno izjavil, da bo odstopil, če bo Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ugotovila, da je kršil zakon o integriteti. Zdaj je to ugotovljeno, Golob pa se lovi na slamnate bilke (beri: odvetnika in malverzacije v povezavi s KPK), da mu obljube ne bilo treba izpolniti. Pravzaprav je že pozabil nanjo. Tako kot na tiste, da bo Slovenijo popeljal med najrazvitejše države. Namesto tega tonemo.
Ta čas v zvezi s pritiski na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar poteka preiskava KPK, ki je julija 2025 Golobu poslala osnutek ugotovitev, nanj pa je že odgovoril. Slednje je javnosti prikril.
Po neuradnih informacijah naj bi bila KPK ugotovila kršitev integritete zaradi političnih pritiskov na policijo, vendar postopek še ni končan, končne ugotovitve pa še niso javne. Golobov odvetnik Stojan Zdolšek pričakuje ustavitev postopka, saj meni, da kršitev ni podana, medtem ko opozicija (SDS in NSi) poziva k izpolnitvi predvolilne obljube in h Golobovemu odstopu. V koaliciji (Gibanje Svoboda, SD, Levica) so odzivi zadržani; Gibanje Svoboda podpira Goloba, SD pa napoveduje razpravo po uradni objavi poročila KPK.
Tudi preboja ni
Golob je obljubljal tudi preboj Slovenije med najrazvitejše države na svetu, poleg tega je znana njegova napoved o skorajšnji 100 milijonov evrov vredni tuji naložbi v Slovenijo. Na skupščini Združenih narodov se je hvalil tudi z graditvijo superračunalnika v Mariboru, ki naj bi bil del širšega projekta, financiranega delno (polovično) z evropskimi sredstvi. Nič od tega ni uresničeno. Projekt o razvoju digitalnega ekosistema, vključno s superačunalnikom, ki naj bi stal 100 milijonov evrov, je po dostopnih podatkih še v pripravi vloge na evropski razpis, denar ni zagotovljen, sama investicija pa ni neposredno tujega izvora, temveč gre za sodelovanje z Italijo (s sofinanciranjem 5 milijonov evrov za superračunalnik v Bologni). Zgodba o superračunalniku je tako ostala na ravni načrtov brez neposrednih tujih vlagateljev. Že to pa kaže, da so Golobove obljube pogosto pretirane ali slabo definirane.
Tudi napredka in reform ni
Glede obljub o razcvetu Slovenije je Golobova vlada obljubljala gospodarski napredek in reforme, a gospodarski kazalniki kažejo mešane rezultate. Slovenija je na lestvici konkurenčnosti mednarodnega poslovnega inštituta IMD s sedežem v švicarski Lozani padla za štiri mesta, na 46. mesto (med 67 državami). To kaže na neuspeh pri doseganju cilja, da bi Slovenija postala ena od 20 najkonkurenčnejših držav. Poleg tega so uvedeni novi davki in omejitve gospodarske pobude, kar je dodatno obremenilo gospodarstvo. Kritiki, vključno z opozicijo, navajajo tudi druge neizpolnjene obljube, kot so poenostavitev davčne zakonodaje ter reforme v pravosodju in šolstvu.
Bo izpolnil obljubo in odstopil?
Ali bo Golob zaradi neizpolnjevanja obljub odstopil, je odvisno od več dejavnikov: končnih ugotovitev KPK, politične podpore v koaliciji in javnega mnenja. Ta čas Golob in njegova stranka molčita o tem, kar nakazuje, da ne namerava izpolniti niti obljube o odstopu, čeprav javnost to pričakuje. Po mnenju analitikov, kot je Peter Jančič, pa je malo verjetno, da bi odstopil, saj ima nadzor nad ključnimi institucijami, koalicijske stranke pa zaradi lastnih interesov in slabih javnomnenjskih raziskav niso pripravljene tvegati predčasnih volitev. Poleg tega Golobovi manevri, kot je najem odvetnika Zdolška, kažejo strategijo izogibanja posledicam. Golob se je v avgustu sicer skril, po dostopnih podatkih je odšel na dopust. V tujino.
Glede na zdajšnje informacije in politično dinamiko je torej malo verjetno, da bi Golob kljub predvolilni obljubi prostovoljno odstopil, saj uživa podporo koalicije in izpodbija ugotovitve KPK. Vseeno pa bi končne ugotovitve KPK ali morebitni dodatni pritiski (npr. javno mnenje ali gospodarska kriza) lahko spremenili to dinamiko.
Gospodarsko tonemo
Najnovejši statistični podatki za prvo polletje 2025 kažejo samo 0,1-odstotno gospodarsko rast v primerjavi z istim obdobjem lani. Upadle so investicije v opremo, stroje in transportno opremo, prav tako upada število zaposlenih. Na gospodarsko aktivnost je sicer pozitivno vplivala domača potrošnja, zlasti storitvene dejavnosti, vendar je bilo vse skupaj za 1,5 odstotne točke nižje kot v lanskem drugem četrtletju. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so nad tem zaskrbljeni, opozarjajo, da tudi potrošniki niso več tako optimistično naravnani. Navajajo, da tudi v malem gospodarstvu ni pretiranega optimizma, nižje kot pred letom dni so namreč tudi investicije v opremo in stroje, investicije v transportno opremo pa so se zmanjšale kar za 6,7 odstotka. »Slednji podatek nas lahko zelo skrbi, saj je prevozniški sektor tisti, ki najprej občuti ohlajanje gospodarstva. Če k tem številkam dodamo še podatke o znižanju zaposlenosti, ki je bila v letošnjem drugem četrtletju nižja za za 0,4 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani, lahko ugotovimo, da razlogov za optimizem ni. Gospodarska aktivnost v Sloveniji in polnjenje državne blagajne vendarle ne sledita povečanim izdatkom države, ki so letos rekordni,« so kritični v OZS.
Katastrofalno črpanje evropskih sredstev
Država se sooča tudi s katastrofalno slabim črpanjem evropskih kohezijskih sredstev. Robert Golob je še sredi aprila v odgovoru na poslansko vprašanje poslanca Franca Beznika (SDS) odgovoril, da bo stanje poleti bistveno drugačno. Vendar pa tudi zadnji podatki, ki jih je Evropska komisija objavila na dan 30. junij 2025, kažejo, da je Slovenija pri tem zadnja na lestvici med 27 državami. Evropska sredstva so zelo pomembna, vendar slovenska vlada raje uvaja nove davke in Slovenijo dodatno zadolžuje. Investicij je vse manj. Zanje je Slovenija do 14. avgusta 2025 porabila le 645,3 milijona evrov, kar je le 29 odstotkov načrtovanega letnega zneska.
Za konec; čas je za odstop!
Skratka, Robertu Golobu ne gre. Zdaj si želi še en mandat, morda še dva. Obljub ima toliko, da jim težko sledimo. Od obljub do njihovega udejanjenja pa je dolga in trnova pot. Tega pa Golob in njegova koalicija (Svoboda, SD in Levica) ne znajo in ne zmorejo. Se bo poslovil? Predčasno težko verjetno.
Še en mandat leve vlade »pomeni konec Slovenije kot razvite države«
Ekonomist prof. dr. Mojmir Mrak je intervjuju za Demokracijo poudaril, da Slovenija nujno potrebuje nov strateški dokument, novo strategijo razvoja, ki bi prinesla dolgoročne gospodarske in družbene izzive. Njegova izjava prinaša kritičen pogled na zdajšnje pomanjkanje celovite vizije za gospodarski razvoj, kar bi lahko omejevalo konkurenčnost in napredek Slovenije v prihodnje.
Ekonomist prof. dr. Matej Lahovnik poudarja, da bi še en mandat leve vlade »pomenil konec Slovenije kot razvite države«. Opozarja na poslabšanje konkurenčnosti v primerjavi z državami, kot je Hrvaška, in izraža zaskrbljenost zaradi socialnih in gospodarskih izzivov, povezanih z migracijami in vladnimi politikami. Njegova izjava odraža pesimističen pogled na dolgoročne gospodarske obete, če se bodo trenutni trendi nadaljevali.
Ekonomist in analitik Rok Spruk je zelo kritičen do fiskalne politike vlade Roberta Goloba. Slovenija bi morala voditi diametralno nasprotno politiko. Uvedbo novih davkov označuje za škodljivo, saj obremenjujejo zaposlene in podjetja ter imajo izrazito negativne posledice za gospodarsko rast in konkurenčnost. Zaskrbljen je torej zaradi vplivov vladnih ukrepov na gospodarsko dinamiko.
Ekonomist prof. dr. Igor Masten je izjavo Roberta Goloba, da Slovenija ostaja stabilna in usmerjena v razvoj, saj beleži gospodarsko rast, za katero v vladi pričakujejo, da se bo nadaljevala, v podatkih o gibanju BDP v drugem četrtletju letos pa da se odražajo vladne prioritete, zapisal: »Približno tako se odražajo prioritete vlade po ‘spodbudni’ rasti BDP v drugem četrtletju.« Pri tem je objavil graf, s katerega je razvidno, da je Slovenija med 27 državami EU na dnu, na 21. mestu, in daleč pod povprečjem EU.
Predsednik OZS Blaž Cvar: »Ob novih in novih dajatvah bomo na dolgi rok vsi na slabšem, ne le gospodarstvo«
Blaž Cvar, predsednik OZS: »Prepričani smo, da bi danes imeli precej boljše rezultate o gospodarski aktivnosti v Sloveniji, če država ne bi v tolikšni meri obremenjevala obrtnikov in podjetnikov ter celotnega slovenskega gospodarstva. Finančne dajatve oz. novi »prispevki«, kot je denimo pobiranje denarja na zalogo v primeru dolgotrajne oskrbe, na drugi strani pomenijo zategovanje pasu in manj investicij v razvoj, opremo in zaposlovanje novih kadrov. Ob novih in novih dajatvah bomo na dolgi rok vsi na slabšem, ne le gospodarstvo.«
Svetovalec in analitik Klemen Praprotnik: Slovenija je ta čas v zelo nevarnem obdobju, glede na nekatere parametre smo že v recesiji
Klemen Praprotnik, poslovni svetovalec in analitik: »Slovenija je ta čas v zelo nevarnem obdobju. Dogaja se deindustrializacija, znižuje se število zaposlenih v zasebnem sektorju, hkrati pa se zvišuje število zaposlenih v javnem sektorju. Če dodamo v ta koktajl enormno zvišanje plač v javnem sektorju, povečevanje davčnih obremenitev dela in povečanje izdatkov tako za zdravstvo kot pokojnine ter izredno neugodno mednarodno gospodarsko okolje, je kristalno jasno, da bomo konec leta ostali ujeti v past nizke rasti in visoke javne porabe.« Tako je na družbenih omrežjih med drugim zapisal analitik Praprotnik. Opozoril je na skrb zbujajoče gospodarske trende in s tem na strukturne težave, kot je nizka rast produktivnosti, ki kljub visoki zaposlenosti omejuje gospodarski potencial Slovenije. »Če bi gledali samo številke o zaposlovanju in stagnacijo rasti produktivnosti, smo že v recesiji,« je dodal.
