Piše: Gašper Blažič
Le redki profesorji državnih univerz se še upajo javno upirati političnemu pritisku na univerze, ki pa ne prihaja iz vlade, ampak kar iz vrst samih profesorjev. Ki si očitno želijo vlogo koristnih idiotov v stilu svinčenih sedemdesetih let.
Spomnimo: takrat so partijske komisije ideološko čistile kadre na univerzah, mnogim profesorjem so prepovedali predavati, lotili pa so se tudi srednjih in osnovnih šol, kjer je bila zapovedana »moralno politična primernost«. Takšne čistke je takrat izvajala oblast »od zgoraj navzdol«.
Čistke na univerzi?
Danes je nekoliko drugače. Oblast želi delovati navidezno nevtralno, a hkrati daje jasne signale, katera smer je »prava«. Mnogi politični aktivisti med profesorji – in teh niti ni tako malo – z množičnimi peticijami ustvarjajo ozračje ustrahovanja, da podležejo tudi nekateri bolj oportunistični posamezniki, ki morda intimno ne delijo istega mnenja (denimo o »genocidnem« Izraelu), a vseeno prispevajo svoj podpis. Medtem ko tiste, ki si upajo odkrito povedati drugačno mnenje, doletijo »etični« ukrepi. Kot se je v zadnjem času zgodilo dr. Mateju Lahovniku. Toda resnični razlog za pritisk nanj ni v zapisu na X o »bradatih otrocih«, pač pa to, da si upa odkrito nasprotovati Hamasovi agendi.
Takole je na to opozoril ekonomist dr. Igor Masten:
Kar pomeni, da Lahovnik ni izjema in da so se takšni pritiski dogajali že prej. Očitno je namreč, da aktiviste in politkomisarje zlasti na Univerzi v Ljubljani moti drugačno mnenje, ki podira levičarsko narativo o Gazi. Navsezadnje pa takšna usmeritev univerze škodi razvoju, na kar opozarja denimo dr. Miha Pogačnik:
Poslanec Franc Breznik (SDS) dodatno opozarja na posledice takšnih dejanj:
Je pa zanimivo, da so nekateri profesorji ljubljanske univerze že konec julija letos pisno pritiskali na rektorja dr. Gregorja Majdiča, naj se univerza bolj odločno zavzame za zamrznitev članstva Izraela v projektu Obzorje Evropa. Pri tem ni presenetljivo, da je prvopodpisana pri tej pobudi dr. Ana Kučan, izjava pa se sklicuje na mnenje Študentskega društva Iskra. V njej ima vidno vlogo Jaša Lategano (Štrukelj), ki je, mimogrede, sin sindikalista Branimirja Štruklja. Slednji je bil nekaj časa poročen z Ano Kučan, skupaj imata sina Fedjo.
Pismo je očitno zaleglo glede na to, da se je senat Univerze v Ljubljani odločil za odločnejšo kampanjo proti sodelovanju v projektih, kjer je udeležen Izrael. V takšnem stilu se je v tridesetih letih prejšnjega stoletja začela protijudovska politika tedanje Nemčije. Totalitarni režimi so si v svoji praksi pač med seboj podobni. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je komunistični režim z ljubljanske univerze izgnal kar nekaj profesorjev. Ker niso bili »pravoverni«. Denimo Janeza Jerovška, pa tudi Franceta Bučarja in Tineta Hribarja.
Protiizraelska gonja znanosti škodi
Toda, kot smo že namignili, protiizraelska politika sedanje slovenske vlade ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled. Poročali smo že, da vlada dejansko še vedno kupuje izraelsko orožje preko Nemčije. Če pa pogledamo na spletno stran zunanjega ministrstva, kaj piše o Izraelu, nas preseneti, koliko projektov ima Republika Slovenija tam vknjiženih. Denimo: »V kibucu Gat se nahaja spomenik slovenski partizanki Lili Neuman (1922-1944), ki je bila ubita med drugo svetovno vojno. Lili Neuman je bila članica Hašomer Hatzair (socialistično-sionističnega gibanja judovske mladine, ustanovljenega 1913) in preko tega tudi članica kibuca Gat. Njena mati Mici se je po 2. svetovni vojni preselila v Izrael in živela v kibucu Gat. Eden izmed članov kibuca je v spomin na padlo slovensko partizanko naredil spomenik, gozdiček v središču kibuca, kjer se spomenik nahaja, pa je bil imenovan Lilitin gozdiček (v hebrejščini so Lili poimenovali Lilit). Vsako leto ob praznovanju izraelske neodvisnosti otroci osnovne šole v kibucu na spomenik položijo venec.« (več o ostalih projektih TUKAJ)
Kar se tiče znanosti, smo včeraj o odločitvi senata ljubljanske univerze povprašali tudi vodstvo Teološke fakultete, ki pa je odgovorilo, da ni udeleženo v projektih, ki bi bili povezani z Izraelom. Dopuščajo pa svobodo akademskega raziskovanja svojim študentom. Pohvalno. Te svobode namreč nimajo povsod.
Vseeno pa nas je odgovor Teološke fakultete presenetil glede na to, da so nekateri profesorji v preteklosti – vsaj tisti za svetopisemske vede – študirali na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu. Na njej je doktoriral denimo tudi akademik dr. Jože Krašovec. Slednjega smo o mednarodnem sodelovanju tudi povprašali.
Pojasnil nam je, da je Hebrejska univerza na njegovo pobudo leta 1980 dobila nemško-izraelski projekt o pojmovanju odpuščanja v staroegiptovskih dokumentih. »Leta 1980 sem doktoriral na Hebrejski univerzi, od takrat naprej imam raziskovalne stike z nekaterimi člani Izraelske akademije znanosti, ki upošteva moje objave v ZDA o pravičnosti in bibličnih imenih v Svetem pismu. To poteka na neformalni ravni citiranja mednarodno priznanih rezultatov na področju biblicistike,« je še dejal. Torej, sodeč po odgovorih bi bilo nenavadno, da bi denimo Katedra za Sveto pismo in judovstvo na mednarodni ravni sodelovala mimo Izraela. Denimo, profesor nove zaveze in sedanji celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž se je po končanem doktoratu na bibličnem inštitutu v Rimu dodatno izpopolnjeval na Frančiškanski biblični šoli v Jeruzalemu (ki je sicer del papeške univerze Antonianum v Rimu). Bomo pa seveda novinarsko vprašanje naslovili še na svetopisemsko katedro.
Mimogrede, SAZU ima na spletni strani še vedno na seznamu držav, s katerimi bilateralno sodeluje s sorodnimi institucijami, naveden Izrael. Ne pa tudi Palestine.
Naš sogovornik, slovenski komisar za Sveto deželo p. Peter Lavrih pa nam je pojasnil, da je na teritoriju Izraela precej krščanskih javnih šol, tudi katoliških, ki pa imajo polno finančno podporo s strani Izraela. Ne glede na to, da gre za verske šole, na katerih pa lahko študirajo tudi Arabci z izraelskim državljanstvom.
Vsekakor pa je ukrep Univerze v Ljubljani (in ostalih univerz, ki ravnajo enako) skrajno političen in nerazumen, dodaja. In predvsem nelogičen in škodljiv, saj nas dejansko vrača v kameno dobo.
