Piše: Petra Janša
O žgoči romski problematiki, težavah z medvedi in drugimi zvermi pri nas, varnostni politiki in pravkar sprejeti obrambni resoluciji pa o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, obisku gorenjske regije ter (ne)delu Golobove vlade smo se pogovarjali s poslancem SDS Jožetom Tankom.
Gospod Tanko, ker prihajate iz Ribnice, naj pogovor začnemo z vašim komentarjem glede nedavnega incidenta, ko so Romi pretepli tamkajšnjega župana, policistko in mladeniča. »Očitno morajo pri našem sistemu človeka ubiti, da je ocena ogroženosti večja. Sam se počutim ogroženega, skrbi me za lastno varnost kakor tudi za varnost mojega premoženja,« je po incidentu zapisal ribniški župan. Se tudi vi počutite ogroženega?
Ribniški župan ni prvi župan, ki so ga napadli Romi. Je pa tokrat odziv lokalne skupnosti in dsrugih občin južne Slovenije pričakovano bolj organiziran in silovitejši. Na probleme, povezane z romsko skupnostjo, župani v južnem delu Slovenije opozarjajo že dolgo časa, pripravili so tudi nekaj zakonov, s katerimi bi se začeli reševati problemi, a jih je Golobova koalicija v državnem zboru zavrnila. Tudi sam sem bil župan občine Ribnica, zato probleme poznam. Tudi takrat smo se trudili, da bi težave reševali z dogovori, pa nismo bili najbolj uspešni, tako kot niso sedaj. Je pa sedaj težav najbrž več, saj je romska skupnost številčnejša in nasilnejša. Menim, da se slovenski družbi ni obrestovalo stopnjevanje permisivnega odnosa do Romov in njihovih dejanj na območju južne Slovenije. Naraščajo vse oblike kaznivih dejanj, čedalje več je tudi dejanj, ki jih žrtve ne prijavljajo več, ker ni učinkovitih sankcij ali pa je pot do njih dolgotrajna. Ker ta sistem ne deluje, ker državljani niso vsi obravnavani na enak način, imajo ljudje občutek, da je ta skupnost privilegirana. Ustrezne zaščite ni deležen nihče, saj niti policija ne zmore zaščiti sebe. Zato se ljudje upravičeno čutijo ogrožene, tudi tisti, ki so zaradi funkcije posebej izpostavljeni. Žal pa večinski del slovenske politike, različne druge institucije, npr. varuh človekovih pravic, in del civilne družbe želi te probleme reševati s stopnjevanjem neučinkovitega permisivnega pristopa.
Ribniški občinski svet je vlado že pozval, naj prevzame celotno koordinacijo reševanja romskih vprašanj v ribniški občini. Kaj konkretnega bi po vašem mnenju ta morala storiti?
Odziv občine je logičen in pričakovan. V bistvu je občina ujetnik prevelikih pričakovanj in pritiskov Romov in njihovih spodbujevalcev v delu civilne družbe ter načrtno neučinkovite državne, tožilske in sodne uprave, na drugi strani pa so občani, ki si morajo komunalno in drugo infrastrukturo zagotoviti in plačati sami iz svojih prihodkov, čeprav so ti marsikdaj nižji od socialnih prejemkov Romov. Pa tudi plačati vse druge obveznosti do države, javnih podjetij itd.. Čeprav ustava, zakoni in drugi predpisi določajo, da pravila veljajo za vse enako, v praksi ni tako. Občine imajo minimalne pristojnosti v zvezi z vzdrževanjem javnega reda in miru, tudi prostorskega urejanja, in če je bolj ali manj vse v vladnih rokah, naj bodo tudi romski problemi. Naj vlada prevzame tudi odgovornost za svoja (ne)ravnanja. Sploh pa zato, ker minister Poklukar še vehementno trdi, da imajo razmere pod nadzorom, čeprav statistika in realno stanje kažeta, da se razmere hitro slabšajo.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
