Piše: dr. Božo Cerar, pravnik, diplomat, pisatelj in publicist
Malo pred referendumom o zakonu o pokojninskih dodatkih za izjemne umetniške dosežke je Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji na družbenem omrežju X delilo besede ameriškega podpredsednika J. D. Vancea: »Verjeti v demokracijo pomeni, da ima vsak državljan modrost in glas. Ne bi se smeli bati svojih soljudi, če tudi izražajo poglede, ki so v nasprotju s pogledi vladajočih.«
Ob tem je objavilo tudi sliko volilne skrinjice in listka. Omenjene besede so bile del nastopa ameriškega podpredsednika na letošnji münchenski varnostni konferenci. Lahko verjamemo, da trenutek objave ni bil naključen in da je tudi samo besedilo posredno vodilo k sklepanju, da se nanaša na omenjeni referendum oziroma njegov bojkot, h kateremu sta pozivali stranki Gibanje Svoboda in Levica. Vprašanje pa je, ali so bile reakcije vladajočih strank na mestu.
Odzivi vladajočih in slovenska ustava
»Objavo zagotovo dojemamo kot vmešavanje tuje države v notranjo politiko Republike Slovenije, in to celo na način, da so konkretno podprli določeno politično opcijo,« je menila poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič. Oster je bil tudi predsednik vlade Robert Golob: »Vsaka država je suverena, in tako kot se mi ne vtikamo v notranje razmere drugih držav, bi pričakoval od vseh, še posebej tistih, ki imajo demokracijo ves čas na jeziku, da se tega držijo.«
Nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav je dejansko eno od temeljnih načel mednarodnih odnosov oziroma mednarodnega prava. Izhaja iz suverenosti posamezne države. Načelo pa ni absolutno, še posebej kar zadeva spoštovanje temeljnih človekovih pravic. S tem se avtokratke države sicer ne strinjajo. V odnosih med demokratičnimi državami je stvar drugačna. Te so z medsebojnimi sporazumi in s prakso vzpostavile kar nekaj mehanizmov medsebojnega nadzora njihovega spoštovanja. Predvsem v Evropi je že kar nekaj časa utečeno ocenjevanje volitev v posameznih državah in tudi pošiljanje tujih opazovalcev, ki o stanju podajo poročila oziroma priporočila. V preteklosti so tudi predstavniki Slovenije podajali ocene o volitvah in referendumih v drugih državah.
Po naši ustavi je Slovenija demokratična država, v kateri ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami. Pozivanje k bojkotu referenduma je v nasprotju z demokracijo. Če nas partnerska država in zaveznica spomni na to, je sicer neprijetno, ne bi pa smelo biti sporno. Prej bi se veljalo nad tem zamisliti, ne pa hvaliti, koliko državljanov se je bojkotu pridružilo, in s tem delati medvedjo uslugo demokraciji pri nas.
Dvoličnost na kvadrat in »sovražni govor«
Pri vsej zadevi močno bode v oči dvoličnost oziroma kratek spomin. Ko ameriško veleposlaništvo obtožujejo vmešavanja v naše notranje zadeve, pozabljajo na ravnanje našega premierja. Ta je lani v času kampanje pred ameriškimi predsedniškimi volitvami javno in nedvoumno podprl kandidatko demokratske stranke Kamalo Harris. Tu pa je res šlo za podporo ene od dveh političnih opcij in za očitno vmešavanje v notranje zadeve druge države.
Ameriško veleposlaništvo je te dni zbudilo pozornost dela medijev in javnosti še z eno izjavo. Napovedalo je namreč prihod ameriške platforme Uber, enega vodilnih podjetij na svetu na področju prevozov, na zahtevo na slovenski trg in razposlalo vabila na priložnostni dogodek ob tej priložnosti. Pomoč pri prihodu Uberja in njegova promocija s strani veleposlaništva je bila za nekatere nekako sporna. Treba je spomniti, da po dunajski konvenciji o diplomatskih odnosih med naloge veleposlaništev spada tudi razvijanje gospodarskega sodelovanja. Tudi po veljavni slovenski zunanjepolitični strategiji gospodarska diplomacija ostaja eno prednostnih področij slovenske zunanje politike oziroma delovanja naših diplomatsko-konzularnih predstavništev v svetu. Slovenija si konkretno enako prizadeva za razvoj novih oblik dvostranskega gospodarskega sodelovanja z ZDA.
Z vrsto dejanj administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa se res ni moč strinjati. Pogosto jih kritizira tudi pisec teh vrstic. Ravnanje mogoče v zgornjih dveh primerih pa nikakor ni med njimi. Pri nekaterih drugih pa se je dobro vprašati, ali niso upravičena in koristna še za koga. Mislim na primer na ukrepe nadzora nad državno mejo in preprečevanja nezakonitih migracij. Ali na odpravljanje pretiravanj s kulturo prebujenstva. Tudi med omenjenim nastopom podpredsednika Vancea letos februarja v Münchnu, kjer je govoril o stanju demokracije in svobode govora v Evropi, bi se našlo kaj upoštevanja vrednega. Ni vsak govor, zapis ali karikatura, ki nekomu ni všeč, že sovražni govor. Glede svobode govora pri nas je treba samo pogledati po našem državnem zboru, kjer se poslancem opozicije delijo opomini, odvzema beseda in izključujejo mikrofoni, ko gre za nastope, ki vladajoči koaliciji niso pogodu.
