Piše: Tamara Lubarda, Ljubljana
Ker je opciji političnih strank koalicije, ki imajo »v rokah« škarje in platno zgolj do takega, da krojijo svoje blago. Kadar se v to kaj je kultura vmeša politika nekulturno nazadujemo s padcem nivoja kulturne ravni.
To zdajšnja koalicija strank poskuša zakrivati s tem, da »se sproži« referendum, toda obenem slovenske državljane s pozivi k bojkotu referenduma »nagovarjajo« da bi se ZDPIDU uvedel. Seveda si s teh koalicijskih političnih strank Zakon o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke ukrojijo po koalicijskem merilu kar je »podkupovanje« ustvarjalcev da bodo njihovi zagovorniki.
Na volišče se odpravimo, da bomo do tja dospeli pol ure preden v našem volišču zaprejo vrata, to pomeni, da naša glasovnica ne bo nerazvrščena zaradi izgovora da je niso mogli upoštevati. Naše volišče bo časovno delovalo od sedme ure zjutraj do sedme zvečer. Toda ne zamudimo. Ne čečkajmo po glasovalnem listu, kar pomeni da ničesar ne dopisujemo. Pomembno pa je to da obkrožimo opcijo proti v kolikor se z uvedbo ZDPIDU ne strinjamo ker ZDPIDU ni koristen komurkoli drugemu razen takim ki bodo med trajnimi prejemniki v znesku bogatega prejemka.
Izpostavi se kriterij kulturnega in meril za presojo kulturnih dosežkov, kar je zmeraj subjektivno.
Pri umetniških kritikih so bili drugačni kriteriji oziroma merila o tem kaj so umetniške stvaritve, sploh če se ozremo po stvaritvah klasične umetnosti. Pri nas pa ženska podoji psa in doseže da se to uvršča med »presežnike«; opaziti je da kultura v Sloveniji ni s čimer se kultura smatra.
Kdaj se zgodi da kdo ob omembi Mačka Murija misli, kot da te zgodbe ni napisal Kajetan Kovič.
Nameniti doživljenjske dodatke k njihovi pokojnini marsikomu ki si tega ne zasluži nima smisla.
Boljše bi bilo to, da o upravičenosti tega kar ne umestimo k umetniškemu epitafu ne bi določali politično orientirani ki torej v tem niso neodvisni presojevalci, še posebej kadar so brez smisla za čemur pravimo vrhunski dosežek. Kajti s takšnimi presojami se nedvomno povzroča škodo biserom umetnosti. Slednji pa spričo tega in zatorej samevajo kot nekaj kar ni nad povprečjem. Kar pri tem ostane prezrto so teh bralci, poslušalci in gledalci ki vedo kaj je vredno pozornosti. Četudi to čemur se ne morejo odreči avtorsko ni od kakega nagrajenca Prešernovega sklada. Ker tisti čigar denimo instrumentalne skladbe želijo večkrat slišati niso bili med privilegiranimi. Med temi so skladatelji, pisatelji proze in literarnih knjižnih del, esejisti, zgodovinarji, umetniki. Dasiravno so (bili) izvzeti število takšnih ki jih niso prezrli ni upadlo in je zanimanja zanje dovolj. Po novem zakonu veliko ne pomenijo nagrade in priznanja ki jih predlagateljska koalicija strank ni umestila na sezam. Ne bi smel šteti samo Borštnikov prstan: koliko igralcev je s tem izvzetih!
ZDPIDU je z vsebino v marsičem nedorečen saj se pobudnikom sprejetja Zakona o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti tak Zakon mudi potrditi preden bi jih s položaja odnesle sledeče parlamentarne oziroma državnozborske volitve. Potrebujejo namreč podpornike, ki bi jim zaradi takega na v tem nekulturen način pomagali, da ostanejo na oblasti.
Toda v kolikor pri Vas doma Odloka o razpisu tega referenduma niste prejeli v poštni nabiralnik ima ZDPID na področju umetnosti o katerem so v DZ odločali po hitrem postopku 30. 1. 2025 sporno besedilo napisano na komajda šestih straneh s katerim »se strinjajo« poslanci koalicije. Pravzaprav ima »sprejeti« Zakon zgolj štiri strani, kajti na zadnjih dveh straneh nam naštevajo kaj se šteje za/med posebne zasluge »za kakovost, pomen in prepoznavnost umetnosti v RS.« S privolitvijo državljanov bi bilo upoštevnih točno/samo tistih 23 nacionalnih priznanj in nagrad ki so »na seznamu«, in ničesar več od tega, zatorej se je zdelo »dosežek« tvorcem ZDPIDU. Šesti od 11 členov pove, da dodatek upravičencu izplačuje ZPIZ in ga začne prejemati s prvim koledarskim mesecem ko mu izdajo Odločbo iz devetega odstavka petega člena s katero mu je priznana pravica do Dodatka pri čemer se tak Dodatek prejemniku izplačuje v mesečnih zneskih in to hkrati s pokojnino. Tako se bo s tem neposredno bremenilo pokojninsko blagajno.
Tole so tehnični podatki:
Referendumsko odločitev bodisi proti bodisi za uvedbo veljavnosti ZDPIDU imate možnost izraziti s predčasnim glasovanjem do četrtka 8. 5. 2025 vendar referendum poteka v nedeljo 11. maja za udeležbo pa potrebujete osebni dokument in/ali obvestilo Državne volilne komisije.
Območje volišč za predčasen izrek strinjanja ali nestrinjanja z ZDPIDU obsega 97 volišč v volilnih okrajih, v čemer so upoštevane oziroma so zajete z območji vse občine v Sloveniji. Vseh slovenskih občin je skupno 212.
Z letom 1994 iz 62 dotedanjih ‘družbenopolitičnih’ skupnosti na podlagi zdajšnje slovenske ustave (1991) nastane 147 slovenskih občin, katerih število se je sčasoma oz. postopoma povečevalo. Nazadnje v 2011 nastaneta občini Mirna ter Ankaran.
Pri nas (v Sloveniji) ima glasovalno pravico in možnost oziroma se sme referenduma udeležiti vseh 1.692.455 volilnih upravičencev, to je več kot milijon in pol. (podatek MNZ z 25. 4. 2025)
