Piše: Vida Kocjan
V začetku avgusta bosta minili dve leti od uničujoče ujme in katastrofalnih poplav, ki so prizadele velik del prebivalstva. Namesto hitre pomoči države so poplavljenci večinoma pozabljeni, razkrivajo pa se tudi velike nepravilnosti.
Med drugim pri izračunih in izplačilih predujmov, pri čemer so v vladi upoštevali le 20 odstotkov po njihovo izračunane vrednosti škode. Pri cenitvah domov pa so cenilci zaradi amortizacije odvzeli tudi do 50 odstotkov tržne vrednosti hiš.
Težave s predplačili
O težavah pri postopkih dodeljevanja predplačil za obnovo hiš po poplavah 2023 so sredi aprila razpravljali tudi na seji parlamentarne komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki jo vodi poslanec Jože Tanko (SDS). Pobudnica za sejo komisije je bila Barbara Popit iz okolice Žalca, ki je na komisijo naslovila vlogo za peticijo z namenom zaščite žrtev naravne nesreče v državi, ki se je zgodila 4. avgusta 2023. Popitova je med drugim opozorila na nepravilnosti, ki so nastale v okviru obvestila o dodelitvi predplačil za obnovo stanovanj in poziva vladnih služb k predložitvi dokazil za prejeta predplačila za obnovo poškodovanih stanovanj.
Med več očitanimi nepravilnostmi je med drugim opozorila na pomanjkljivo vsebino obvestila o upravičenosti do prejema predplačil. Dejala je: »Ministrstvo nas ni obvestilo, kako lahko prejeto plačilo uporabimo. Obveščeni smo bili, da smo do sredstev upravičeni in da naj hranimo račune, kar smo tudi storili. Nikoli nismo oporekali, da prejetih sredstev ne bi dokazovali z računi. Težava je samo v tem, da bi se upoštevala tudi oprema in pohištvo.«
Podrobnejše pravila za dodelitev predplačil za obnovo domov iz državnega proračuna so prejeli šele 16 mesecev po poplavah, kar je bilo bistveno prepozno. Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki ga vodi Jože Novak, je namreč lastnike poškodovanih stavb v poplavah avgusta 2023, ki so prejeli predplačila, začelo pozivati, naj predložijo dokazila za dodelitev sredstev, avgusta 2024, to je leto dni po poplavah.
Zaradi nejasnosti obvestil o upravičenosti do predplačil je Popitova opozorila tudi na težavo pomanjkanja dokazil, ki jih morajo predložiti ministrstvu. Pojasnila je, se v času odpravljanja posledic poplav niso mogli posvečati zbiranju slikovnega materiala. »Vsi imamo nekaj fotografij, ampak to ni dokumentirano, kot bi si želeli na ministrstvu,« je dodala.
Pojasnila je še, da bi morali na pristojnem ministrstvu kot dokazila o porabi sredstev upoštevati tudi stroške, nastale na vrtovih, v pomožnih prostorih in okolici hiš, pri tem pa ovrednotiti tudi njihovo lastno delo, ki so ga vložili v obnovo. Vendar tega v vladnih službah ne upoštevajo.
Nejasno obveščanje
Podobne očitke o nejasnem obveščanju je bilo mogoče na seji komisije za peticije in človekove pravice slišati tudi od drugih v poplavah prizadetih posameznikov. »Na začetku se poplavljenci nismo imeli možnosti seznaniti z načinom uveljavljanja pomoči, saj smo bili kar nekaj časa brez elektrike, interneta in televizije. Ko smo te dobrine dobili nazaj, smo bili vpeti v odpravljanje posledic praktično od jutra do večera, tako da nismo imeli ne časa ne volje spremljati medijev,« je dejala Urška Tavčar iz Mengša.
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak pa je vztrajal, da so bili prizadeti v naravni nesreči o različnih višinah pomoči za obnovo stanovanj in ne škode obveščeni prek različnih kanalov, pojasnila o tem pa da so dobili tudi na številki 114. Dejal je, da se lahko državna sredstva glede na zdajšnjo zakonodajo porabijo za obnovo primarnih domov, ne pa tudi pomožnih objektov. O tem, da bi morda v vladi lahko spremenili zakonodajo v tem delu in za te primere, jim ne pride na misel.
Da je bilo prizadetim v poplavah podanih veliko število informacij prek številnih individualnih pogovorov, srečanj in sestankov, je dejal tudi državni sekretar Boštjan Šefic. »Temu je treba prišteti še vse tiste aktivnosti, ki jih vodijo kolegi na ministrstvu za naravne vire. Ta intenzivnost se v ničemer ne zmanjšuje, se bo kvečjemu še nadgrajevala na tistih področjih, ki so najpomembnejša, in tam, kjer je potrebnih največ informacij,« je zagotovil skoraj tri leta po poplavah. Kako patetično!
Ljudje so verjeli
Večje število pobud posameznikov glede postopkov dodelitve pomoči po poplavah avgusta 2023 so prejeli tudi v uradu varuha človekovih pravic. »Rdeča nit teh očitkov, ki smo jih prejeli in s katerimi se posamezniki obračajo na varuha, je pomanjkanje informacij oziroma njihovo neustrezno podajanje in pa seveda očitki o zapletenih, nerazumljivih postopkih dodeljevanja pomoči,« je na seji komisije poudarila namestnica varuha Dijana Možina Zupanc.
Med konkretnimi primeri je izpostavila, da ljudje niso razumeli, da morajo upravičenost do prejema predplačil dodatno dokazovati. »Verjeli so, da so do pomoči upravičeni že na podlagi izračunov v sistemu Ajda,« je dejala.
Predplačila in državni prostorski načrti
Z očitki, ki jih je predstavila Popitova, sta se strinjala tudi poslanca Jožef Jelen (SDS) in Aleksander Reberšek (NSi). »Predlagatelji so izpostavili dva problema, prvi je sistem predplačil, drugi pa ukrepi oziroma državni prostorski načrti, ki bodo kakovostno oziroma trajno zavarovali vsa ta naselja in domove,« je poudaril poslanec Jožef Jelen. Reberšek pa je vladi očital, da poplavna sanacija po avgustovskih poplavah 2023 traja predolgo, hkrati pa se soočajo vse od birokratskih zapletov do nejasnih pravil. Poslanci koalicijskega Gibanja Svoboda so vlado (pričakovano) zagovarjali. Na koncu pa so koalicijski poslanci, člani komisije, v kateri imajo prevlado, zavrnili vseh deset predlaganih sklepov, med drugim tistega, s katerim bi vlado in ministrstvo za naravne vire pozvali, da se pri porabi sredstev iz naslova predplačil za obnovo poškodovanih stanovanj upoštevajo tudi računi za pohištvo, orodje in opremo, za sanacijo pomožnih objektov in okolice ter količina lastnega vloženega dela, ki ga ni mogoče izkazati z računi.
