1.4 C
Ljubljana
sreda, 19 marca, 2025

Pogovor Trump – Putin: Takojšnja prekinitev ognja splavala po vodi; pogajanja z Rusijo se bodo nadaljevala v nedeljo v Džedi

Piše: C. R.

Po 90-minutnem telefonskem pogovoru s Trumpom je Putin ponudil najmanj kar je mogoče za ublažitev triletne ruske ofenzive v Ukrajini: obljubil izmenjavo vojnih ujetnikov ter ustavitev napadov na elektrarne in drugo ukrajinsko infrastrukturo za 30 dni.

Toda že eno uro po pogovoru Trumpa in Putina so Kijev in druga ukrajinska mesta Rusi spet napadli. Mesta in civilno infrastrukturo po vsej Ukrajini (prizadetih je bilo 11 regij)  so Rusi spet obstreljevali z brezpilotnimi letali in raketami, krvava frontna črta na vzhodu pa ostaja območje ubijanja. Včeraj Rusi so zadeli energetsko infrastrukturo v Slovjansku, kjer je pol mesta zato ostalo brez elektrike, poleg tega je bila med drugim zadeta tudi bolnišnica v Sumiju, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ukrajinske državne železnice medtem navajajo, da je Rusija napadla tudi sistem, ki z elektriko oskrbuje železnice v osrednji regiji Dnipropetrovsk. “To je torej prekinitev napadov na energetsko infrastrukturo ali energetsko premirje, kot ga izvaja naš sovražnik,” so zapisali po poročanju britanskega BBC. Danes ponoči pa so ruske sile nad Ukrajino izstrelile šest raket in več deset dronov, pri čemer je bila ubita ena oseba, poškodovani sta bili tudi dve bolnišnici. Ukrajinske zračne sile so po lastnih navedbah sestrelile 72 od 145 brezpilotnikov.

Medtem so danes ponoči Rusi 57 sestrelili ukrajinskih dronov. Večino nad obmejno regijo Kursk, kjer ruska vojska po lastnih navedbah izvaja zadnjo fazo operacije za pregon ukrajinskih vojakov. V regiji Krasnodar na jugu Rusije pa naj bi ukrajinski brezpilotnik zanetil požar v skladišču nafte.

Putin je le obljubil izmenjavo ujetnikov in 30 dnevno prekinitev obstreljevanja energetske infrastrukture

Putin je v včerajšnjem pogovoru s Trumpom vztrajal pri zahtevah, med katerimi sta bili ukinitev vse tuje vojaške pomoči Ukrajini in ukinitev izmenjave zahodnih obveščevalnih podatkov z Ukrajino, in se strinjal le z izmenjavo vojnih ujetnikov ter ustavitvijo napadov na ukrajinsko infrastrukturo.

Kijev in Moskva bosta že danes izvedla izmenjavo 175 vojnih ujetnikov, 23 huje ranjenih zajetih ukrajinskih vojakov pa bo premeščenih na zdravljenje v Ukrajino.

“Namen njegove (Putinove) igre je, da Ukrajino čim bolj oslabi,” je dejal ukrajinski predsednikZelenski na spletni novinarski konferenci po telefonskem pogovoru med Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom. Putinovi pogoji po njegovih besedah kažejo, da ruski predsednik ni pripravljen končati vojne v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Putin je popolno premirje pogojeval z ustavitvijo oboroževanja ukrajinskih sil, zahodne zaveznice Kijeva pa je pozval, naj ustavijo obveščevalne dejavnosti v pomoč Ukrajini. S tem zavlačuje in pridobiva čas, saj se zdaj vrstijo tudi posamezni napadi na Sumsko regijo, pišejo ukrajinski mediji.

Zelenski je v odzivu na pogovor med Putinom in Trumpom dejal še, da je Ukrajina naklonjena 30-dnevni prekinitvi napadov na energetsko infrastrukturo, ki so jo predlagale ZDA in jo je podprla Rusija, vendar potrebuje od Washingtona več podrobnosti.

Kot so po pogovoru med Trumpom in Putinom sporočili iz Washingtona, ruske sile po ukazu Putina prihodnjih 30 dni ne bodo napadale ukrajinske energetske infrastrukture, tovrstne napade pa bo začasno ustavila tudi ukrajinska stran. Putinov pristanek na Trumpov predlog o delni prekinitvi ognja so potrdili tudi v Moskvi.

„Moj današnji telefonski pogovor z ruskim predsednikom Putinom je bil zelo dober in produktiven,“ je Trump včeraj zapisal na družbenih omrežjih. „Dogovorila sva se za takojšnjo prekinitev ognja na področju energetike in infrastrukture, pri čemer sva se dogovorila, da si bomo hitro prizadevali za popolno prekinitev ognja in končno KONEC te strašne vojne.“

Pogajanja za mir v Ukrajini se bodo nadaljevala v nedeljo v Džedi v Saudski Arabiji.

Takojšnja prekinitev ognje je splavala po vodi

Pred tednom dni sta se Zelenski in Trump dogovorila, da bosta Putinu posredovala predlog za „takojšnjo“ 30-dnevno prekinitev ognja, da bi se končali vsi spopadi in napadi iz zraka, morja in vzdolž celotne frontne črte. Trump je dejal, da želi, da Putin hitro odgovori pritrdilno, in vztrajal pri stališču, da se bo to zgodilo.

Ruski voditelj pa je dejal, da načeloma podpira zamisel, vendar je še naprej imel zadržke glede tega, kako bi to delovalo. Ruske in ameriške „skupine strokovnjakov“ se bodo zdaj sestale na Bližnjem vzhodu, da bi poskušale odgovoriti na nekatera od teh „tehničnih“ vprašanj in doseči večji napredek pri doseganju premirja.

Past iz časov hladne vojne

Matthew Shoemaker, nekdanji ameriški obveščevalec in strokovnjak za nacionalno varnost, je opozoril, da Trump s tem, ko Rusiji dovoli, da uporabi „klasično sovjetsko taktiko iz hladne vojne“ počasnega pogajanja, tvega, da se bo ujel v Putinovo past.

„Med hladno vojno so se ameriški voditelji pogosto upirali temu, da bi bili vpleteni v takšne dolgotrajne procese, saj so se zavedali, da so služili kot zaviralni mehanizmi za Sovjetsko zvezo, da se je lahko pregrupirala ali uporabila vzvode,“ je dejal Shoemaker, ki je dodal še:„Trump tvega, da se bo ujel v to zgodovinsko past, saj bi Putinovo zavlačevanje lahko Rusiji omogočilo, da vojaško in politično okrepi svoj položaj, hkrati pa spodkopalo verodostojnost ZDA in enotnost z zavezniki.“

Eden od potencialno zaskrbljujočih znakov za Ukrajino in njene evropske zaveznike je bil ton ameriškega uradnega poročila o telefonskem pogovoru. ZDA so telefonski pogovor označile kot pozitiven: Izjava Bele hiše je v Trumpovem stilu pozdravila možnost „izjemnih gospodarskih sporazumov“ med Washingtonom in Moskvo. „Voditelja sta se strinjala, da ima prihodnost z izboljšanimi dvostranskimi odnosi med Združenimi državami in Rusijo ogromno koristi,“ je bilo zapisano v izjavi.

Kremeljska različica uradnega poročila je bila še bolj ohlapna, saj je skušala Rusijo prikazati kot enako pomembno velesilo v geopolitičnem smislu, saj si bosta Združene države Amerike Washington in Moskva „skupaj prizadevala“ na kriznih žariščih na Bližnjem vzhodu, hkrati pa sodelovala na področju neširjenja jedrskega orožja in globalne varnosti. „Izražen je bil obojestranski interes za normalizacijo dvostranskih odnosov v luči posebne odgovornosti Rusije in Združenih držav za zagotavljanje varnosti in stabilnosti v svetu,“ so po pogovoru Trumpa in Putina sporočili iz Kremlja.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine