Piše: Lucija Kavčič
Unescov mednarodni dan maternih jezikov spodbuja spoštovanje lastne materinščine in opominja na jezikovno raznolikost. Dr. Kozma Ahačič opozarja, da je izjemno škodljivo, da slovenščine še vedno ni na vseh pretočnih storitvah, kot je npr. Netflix.
Skrb za materne jezike je izjemnega pomena, če želimo, da bo Evropa tudi v prihodnje večjezična in se ne bo utopila v brezbarvnosti globalne angleščine – ali še huje, v brezbarvnosti slabega jezikovnega znanja nasploh, je za Demokracijo dejal dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, in poudaril, da je slovenščina po eni strani v dobri formi: »Imamo odlične spletne slovarje in priročnike na portalih Fran, Franja in Franček, za katere skrbi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. S pomočjo Terminologišča podpiramo strokovni slovenski jezik. Pripravljamo najsodobnejši slovenski pravopis, ki bo skušal še dodatno poenostaviti in digitalnemu svetu prilagoditi rabo slovenščine.«
Nastaja veliki slovenski jezikovni model
Pametni telefoni, računalniki in avtomobili so se naučili slovenščine in tudi umetna inteligenca zaradi dolgoletnih prizadevanj slovenskih jezikoslovcev zelo dobro govori slovensko, zdaj pa v okviru projekta Povejmo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ustvarjajo celo lasten veliki jezikovni model, je še dejal dr. Ahačič in razkril, da nov učni načrt za slovenščino prinaša modernejši, digitalnemu svetu umetne inteligence prilagojen pouk slovenščine. Hkrati pa je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša opozoril, da ni vse rožnato in da bo treba še več energije usmerjati v branje. Kot je dejal, je financiranje slovenskega jezika že več kot dve leti kritično nizko, z rešitvijo pa se kar odlaga, tako da že izgubljajo kadre. Tudi situacija slovenščine v zamejstvu ni najboljša, je dejal dr. Ahačič in sklenil: »Še vedno ni slovenščine na vseh pretočnih storitvah (npr. Netflix), kar je izjemno škodljivo. Mladi in njihovi starši se premalo zavedajo pomena dobrega obvladovanja maternega jezika za uspeh v življenju.«
Zavestna skrb za jezik
K negovanju slovenskega jezika je pozval tudi Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS, ki je dejal, da ohranjanje kakovosti slovenskega jezika zahteva zavestno skrb – doma, v šolah, medijih in umetnosti. Materni jezik je prvi jezik, ki ga usvoji otrok in ki oblikuje našo identiteto ter način razmišljanja, v njem sanjamo, izražamo čustva in gradimo vezi s skupnostjo, je poudaril Lotrič in dejal, da ob tem ne smemo pozabiti na jezikovno raznolikost. Ob mednarodnem dnevu maternih jezikov 21. februarja je Društvo slovenskih pisateljev v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravilo literarni večer, ki so ga oblikovali predstavniki slovenske manjšine v Italiji in Avstriji: Nadia Roncelli iz tržaške založbe Mladika, Martina Kafol iz Založništva tržaškega tiska in Hanzi Filipič iz Mohorjeve družbe v Celovcu, poslanico ob tem dnevu pa je napisal pesnik in pisatelj iz Doline pri Trstu Boris Pangerc.
