Piše: Peter Jančič, Spletni časopis
Emanuel Macron je imel sinoči 15-minutni govor narodu, v katerem je ocenil, da je ruska grožnja Evropi z vojno resna, da so nujna obsežna vlaganja v obrambo, zavrnil je mir, ki bi bil kapitalucija Ukrajine in napovedal, da bo ponudil francoski dežnik jedrskega orožja zaveznikom na evropski celini, če se ZDA umaknejo.
Objavljam googlov prevod govora (prevod si lahko vklopite tudi v videu zgoraj v nastavitvah). Na koncu članka je govor dostopen tudi v francoskem izvirniku:
»Zavedajte se, da ste upravičeno zaskrbljeni zaradi zgodovinskih dogodkov, ki pretresajo svetovni red.
Vojna v Ukrajini, ki je povzročila skoraj milijon mrtvih in ranjenih, ne popušča.
Združene države Amerike, naša zaveznica, so spremenile svoje stališče do te vojne, manj podpirajo Ukrajino in puščajo dvome, kaj se bo zgodilo naprej.
Istočasno nameravajo iste ZDA uvesti carine na izdelke iz Evrope.
Nazadnje, svet postaja vedno bolj brutalen in grožnja terorizma ostaja nezmanjšana. Skratka, naša blaginja in varnost sta postali bolj negotova.
Treba je reči, da vstopamo v novo obdobje. Vojna v Ukrajini zdaj traja že več kot tri leta. Od prvega dne smo se odločili podpreti Ukrajino in sankcionirati Rusijo.
In imeli smo prav, da smo to storili, saj se ne le ukrajinsko ljudstvo pogumno bori za svojo svobodo, ampak je ogrožena tudi naša varnost. Če lahko ena država nekaznovano napade svojo sosedo v Evropi, potem nihče ne more biti več prepričan o ničemer in veljal bo zakon najmočnejšega in miru na lastni celini ni več mogoče zagotoviti. Zgodovina nas je tega naučila.
Onstran Ukrajine je ruska grožnja, ki vpliva na države Evrope, vpliva na nas. Rusija je ukrajinski konflikt že spremenila v globalni konflikt. Mobilizirala je severnokorejske vojake in iransko opremo na naši celini, obenem pa tem državam pomagala pri nadaljnjem oboroževanju.
Rusija predsednika Putina krši naše meje, da bi ubila nasprotnike in manipulirala z volitvami v Romuniji in Moldaviji.
Organizira digitalne napade na naše bolnišnice, da prepreči njihovo delovanje. Rusija poskuša z lažmi, ki jih širi na družbenih omrežjih, manipulirati z našimi mnenji.
In v bistvu preizkuša naše meje. To počne v zraku, na morju, v vesolju in za našimi zasloni. Zdi se, da ta agresija ne pozna meja, hkrati pa se Rusija še naprej oborožuje in za to porabi več kot 40 % svojega proračuna.
Do leta 2030 namerava svojo vojsko še povečati s 300.000 vojaki, 3000 tanki in 300 bojnimi letali.
Kdo lahko v tem ozadju verjame, da se bo današnja Rusija ustavila pri Ukrajini?
V tem trenutku in v prihodnjih letih je Rusija postala grožnja Franciji in Evropi. To globoko obžalujem in prepričan sem, da bo dolgoročno mir na naši celini z Rusijo spet v miru.
Toda to je stanje, ki vam ga opisujem, in s tem moramo živeti. Soočen s tem nevarnim svetom bi bilo neumno ostati gledalec.
Brez nadaljnjega odlašanja moramo sprejeti odločitve za Ukrajino, za varnost Francozov, za varnost Evropejcev.
V prvi vrsti za Ukrajino. Vse pobude, ki pomagajo k miru, gredo v pravo smer. In ta večer bi se jim rad poklonil.
Še naprej moramo pomagati Ukrajincem, da se uprejo, dokler se ne bodo z Rusijo lahko pogajali o trdnem miru zase in za vse nas. Zato pot do miru ne more vključevati zapustitve Ukrajine. Ravno nasprotno.
Miru ni mogoče doseči za vsako ceno in pod rusko diktaturo. Mir ne more biti kapitulacija Ukrajine. Ne more biti njen propad.
Prav tako ne more pomeniti premirja, ki je preveč krhko. In zakaj ne? Kajti tudi tu imamo izkušnje preteklosti. Ne moremo pozabiti, da je Rusija leta 2014 začela invazijo na Ukrajino in da smo se takrat v Minsku pogajali o prekinitvi ognja.
“In ista Rusija ni spoštovala tega premirja. Ravnotežja pa nismo mogli vzdrževati zaradi pomanjkanja trdnih garancij. Danes Rusiji ne moremo več verjeti na besedo.
Ukrajina ima pravico do miru in varnosti. In to je v našem interesu, je v interesu varnosti evropske celine. Zato sodelujemo z našimi britanskimi in nemškimi prijatelji ter številnimi drugimi evropskimi državami.
Zato ste me videli, kako sem jih več zbral v Parizu v zadnjih tednih in se z njimi pred nekaj dnevi ponovno srečal v Londonu, da bi utrdili zaveze, ki jih Ukrajina potrebuje.
Ko bo mir podpisan, moramo pripraviti Ukrajino, da je ne bo ponovno napadla Rusija. To bo nedvomno vključevalo dolgoročno podporo ukrajinski vojski.
Lahko vključuje tudi napotitev evropskih sil. Te sile se ne bi šle borit danes, ne bi se šle borit na fronto, ampak bi bile tam, ko bo mir podpisan, da bi zagotovile njegovo polno spoštovanje.
Naslednji teden se bomo v Parizu zbrali načelniki obrambnih štabov tistih držav, ki želijo prevzeti svoje odgovornosti v tem pogledu.
To je načrt za trden, trajen in preverljiv mir, ki smo ga pripravili z Ukrajinci in številnimi drugimi evropskimi partnerji in ki sem ga pred štirinajstimi dnevi zagovarjal v ZDA in po vsej Evropi.
In želim verjeti, da nam bodo Združene države ostale ob strani, vendar moramo biti pripravljeni, če temu ne bo tako.
Ne glede na to, ali bo mir v Ukrajini dosežen hitro ali ne, glede na rusko grožnjo, ki sem vam jo pravkar opisal, se morajo evropske države znati bolje braniti in odvrniti kakršno koli nadaljnjo agresijo.
Da, karkoli se že zgodi, moramo se bolj opremiti, moramo dvigniti našo obrambno držo in to moramo storiti zaradi samega miru, da delujemo kot odvračilni dejavnik.
V tem pogledu ostajamo zavezani Natu in našemu partnerstvu z Združenimi državami Amerike, vendar moramo storiti več, okrepiti svojo neodvisnost v smislu obrambe in varnosti.
O prihodnosti Evrope se ne bi smelo odločati v Washingtonu ali Moskvi.
In ja, grožnja se vrača na Vzhod in nedolžnosti zadnjih tridesetih let, od padca berlinskega zidu, je zdaj konec.
Jutri v Bruslju, na izrednem srečanju Sveta med 27 voditelji držav in vlad, Komisijo in predsednikom Sveta, bomo naredili odločilne korake naprej.
Sprejeti bodo številni sklepi, ki jih Francija predlaga že več let.
Države članice bodo lahko povečale svoje vojaške izdatke, ne da bi se to upoštevalo v njihovem primanjkljaju.
Dogovorjeno bo obsežno skupno financiranje za nakup in proizvodnjo nekaterih najbolj inovativnih streliv, tankov, orožja in opreme v Evropi.
Vlado sem prosil, naj ukrepa in zagotovi, da bo to čim hitreje okrepilo naše vojske in pospešilo ponovno industrializacijo vseh naših regij.
V naslednjih dneh se bom srečal z ustreznimi ministri in industrijalci v sektorju.
Obrambna Evropa, ki jo zagovarjamo že osem let, torej postaja resničnost.
Pomeni evropske države, ki so se bolj pripravljene braniti in zaščititi, ki skupaj proizvajajo opremo, ki jo potrebujejo na svojih tleh, ki so pripravljene bolj sodelovati, da zmanjšajo svojo odvisnost od preostalega sveta.
In to je dobro. Nemčija, Poljska, Danska, baltske države in številne naše partnerice so napovedale izjemna prizadevanja v smislu vojaških izdatkov.
Torej ima Francija v tem času akcije, ki se končno odpira, poseben status.
Imamo najučinkovitejšo vojsko v Evropi in zahvaljujoč odločitvam naših starejših po drugi svetovni vojni imamo zmogljivosti jedrskega odvračanja.
To nas ščiti veliko bolj kot mnoge naše sosede.
Še več, nismo čakali na invazijo na Ukrajino, da bi ugotovili, da je svet zaskrbljujoč kraj, in z dvema zakonoma o vojaškem programiranju, o katerih sem odločal in za katera so glasovali zaporedni parlamenti, bomo v skoraj desetih letih podvojili proračun za naše oborožene sile.
Toda glede na spreminjajoče se grožnje in pospešek, ki sem ga pravkar opisal, bomo morali sprejeti nove proračunske odločitve in dodatne naložbe, ki so zdaj postale nujne.
Vlado sem prosil, naj čim hitreje dela na tem. Te nove naložbe bodo zahtevale mobilizacijo zasebnega in javnega financiranja brez zvišanja davkov.
To bo zahtevalo reforme, odločitve in pogum. Naše jedrsko odvračanje nas ščiti. Je celovit, suveren in skoz francoski.
Od leta 1964 izrecno igra vlogo pri ohranjanju miru in varnosti v Evropi.
Toda kot odgovor na zgodovinski poziv bodočega nemškega kanclerja sem se odločil odpreti strateško razpravo o zaščiti naših zaveznikov na evropski celini z našim odvračilnim sredstvom.
Karkoli se že zgodi, odločitev je vedno bila in bo ostala v rokah predsednika republike, poveljnika oboroženih sil.
Nadzorovati svojo usodo, postati bolj neodvisni, je nekaj, za kar si moramo prizadevati ne le vojaško, ampak tudi gospodarsko. Da, gospodarska, tehnološka, industrijska in finančna neodvisnost so bistvenega pomena.
Pripraviti se moramo tudi na možnost, da se ZDA odločijo uvesti carine na evropsko blago, kot so pravkar potrdile za Kanado in Mehiko.
Ta nerazumljiva odločitev, tako za ameriško gospodarstvo kot za naše, bo imela posledice za nekatere naše industrije.
To še povečuje težavnost tega trenutka, vendar nam ne bo ostalo brez odgovora. Torej, medtem ko se pripravljamo na boj proti našim evropskim kolegom, bomo še naprej, kot sem naredil pred štirinajstimi dnevi, storili vse, da jih prepričamo, da bo ta odločitev prizadela vse nas.
In ja, upam, da bom prepričal in odvrnil predsednika Združenih držav Amerike.
Skratka, to so časi, ki zahtevajo odločitve brez primere v mnogih desetletjih. Ko gre za naše kmetijstvo, naše raziskave, našo industrijo in vse naše javne politike, ne moremo imeti istih razprav kot v preteklosti.
Zato sem prosil predsednika vlade in njegovo vlado ter vabim vse politične, gospodarske in sindikalne sile v državi, da se jim pridružijo pri pripravi predlogov v luči tega novega konteksta.
Jutrišnje rešitve ne morejo biti včerajšnje navade. Dragi moji rojaki, pred temi izzivi in temi nepovratnimi spremembami se ne smemo vdati nobenim ekscesom, ne ekscesom vojnih hujskačev in ne ekscesom poraznikov.
Francija bo sledila samo eni poti, poti volje do miru in svobode, pri tem pa bo zvesta svoji zgodovini in svojim načelom.
Da, to je tisto, v kar verjamemo, za našo varnost, vendar je tudi tisto, v kar verjamemo, da branimo demokracijo, določeno idejo resnice, določeno idejo svobodnega raziskovanja, spoštovanja v naših družbah, določeno idejo svobode izražanja, ki ni vračanje sovražnega govora, v bistvu določeno idejo humanizma. To je tisto, za kar se zavzemamo in kar je na kocki.
Naša Evropa ima gospodarsko moč, moč in talent, da se spopade z izzivom teh časov. In imamo sredstva, da se spopademo z Združenimi državami Amerike, kaj šele z Rusijo. Zato moramo delovati enotno, kot Evropejci, in moramo biti odločeni, da se zaščitimo.
Zato vas naša država potrebuje in vašo predanost. Politične odločitve, vojaška oprema in proračuni so eno, a nikoli ne bodo nadomestili trdnosti naroda. Naša generacija ne bo več deležna dividend miru.
Na nas je, da zagotovimo, da bodo naši otroci jutri poželi sadove naših obveznosti. Tako se bomo skupaj soočili s prihodnostjo.
Naj živi republika!
Naj živi Francija!”
