Piše: Gašper Blažič
Z nekdanjo poslanko Moniko Gregorčič smo se pogovarjali o aktualnih političnih razmerah, pri čemer je zelo kritična do delovanja sedanje vlade. Tudi s tem razlogom se je včlanila v največjo opozicijsko stranko.
Ljubljančanka Monika Gregorčič (1969) je pedagoginja in ekonomistka ter političarka, ki je svoje prve politične izkušnje na državni ravni nabirala kot poslanka SMC v mandatu 2018−2022. Na volitvah leta 2022 je kandidirala za poslanko na listi Povežimo Slovenijo, lani pa se je pridružila SDS. Decembra lani je bila izvoljena za predsednico Krščanskega foruma SDS.
Kako to, da ste se odločili, da se pridružite SDS?
Končna odločitev je bila posledica osebnega povabila predsednika SDS, že prej pa sem sodelovala v gospodarskem odboru, ki ga v okviru Strokovnega sveta SDS vodi Zdravko Počivalšek. Odločitev je tako zorela nekaj časa, nanjo pa so vplivale tako zunanje okoliščine, t. j. za našo državo pogubno delovanje Golobove vlade, in spoznanje, da samo močna in dobro organizirana stranka lahko predstavlja kredibilno politično alternativo za dobro ljudi in države.
Poslanka ste bili en mandat, takrat v SMC. Kako s te časovne distance gledate na sedanje dogajanje v državnem zboru?
Z osuplostjo. Ker sem že pred nastopom poslanskega mandata nekaj let delala v strokovni službi poslanskih skupin v državnem zboru, lahko rečem, da je aktualno parlamentarno dogajanje vredno resničnega obžalovanja in obsojanja. Očitno je, da raven vedenja in poslanskih razprav pada z vsakim novim sklicem parlamenta. Skrajni čas je, da se državnemu zboru vrne ugled in sloves, ki pritiče hramu demokracije.
Imate občutek, da je opozicija velikokrat na silo utišana?
To ni samo občutek, to je žal dejstvo. Kršenje poslovnika je postalo ustaljena praksa. Včasih se celo zdi, kot da predsedujoči oz. predsedujoče posameznih odborov s predsednico državnega zbora kar tekmujejo v omejevanju in prekinjanju govorov, jemanju besede in izrekanju neopravičenih opominov pa tudi v primitivnih izpadih in gostilniških debatah. Novi obrazi v politiki namreč ne razumejo, da je parlament prostor razprave in argumentirane izmenjave mnenj, ki naj bi se odvijale v skladu s poslovniškimi pravili. Poslovnik Državnega zbora RS je napisan za džentelmene, pojem politične kulture pa je novemu političnemu razredu žal povsem tuj in neznan.
Od nedavnega ste predsednica Krščanskega foruma SDS. Kako to, da ste se odločili za kandidaturo za to funkcijo?
Ker menim, da je krščansko občestvo treba nagovoriti še posebej premišljeno in ga spodbuditi k aktivnejšemu delovanju v naši družbi.
Zavedati se moramo, da je evropska civilizacija ena najbolj razvitih in naprednih družb, ki v duhovnem, kulturnem in vrednotnem pogledu sloni na krščanski tradiciji. Družbena dogajanja tako doma kot po svetu pa z vzponom ideologij, ki žalijo zdravo pamet, terjajo, da se kristjani bolj pogumno in odločno aktiviramo za to, da ohranimo svobodo, demokracijo, vladavino prava, enakopravnost, narodno identiteto in spoštovanje življenja ter človekovega dostojanstva.
Vse to pa bomo lahko dosegli le, če se bomo zavedali dogajanja okoli sebe, v naši družbi, v naši državi, če se bomo ustrezno informirali, izoblikovali lastno mnenje in ukrepali, se udeleževali volitev in obkrožili najbolj optimalno izbiro za našo prihodnost in prihodnost naših otrok. Zato smo tudi kristjani poklicani, da med ljudmi širimo sporočilo ljubezni do domovine.
Prejšnja vlada je v težavnih časih epidemije covida-19 obdržala gospodarstvo nad vodo. Vam je žal, ker sedanja oblast zvišuje že zmanjšane davke?
Tudi slovensko gospodarstvo je bilo v času epidemije covida-19 na težki preizkušnji. Velika negotovost zaradi nenadne prekinitve poslovnih tokov, upada prodaje, prekinitve dobavnih verig in skrbi za zaposlene je terjala takojšen odziv. In Slovenija je iz kriznih covidnih razmer zaradi ustreznih gospodarskih ukrepov izšla kot ena najuspešnejših držav, podjetja so preživela in razmeroma hitro obnovila gospodarske aktivnosti, ljudje pa so ohranili zaposlitve. Še danes občasno srečam kakšnega podjetnika, ki pravi, da je njihovo podjetje preživelo zaradi pravočasne in ustrezne državne intervencije, katere del je bila tudi ugodnejša davčna politika.
Nižje davčne obremenitve seveda ne pomenijo avtomatično tudi nižjih skupnih prihodkov v državni proračun, saj spodbujajo proizvodnjo in potrošnjo. Učinek davčnih razbremenitev je lahko prav obraten, saj se zaradi povečane kupne moči v državno blagajno steka več davkov od potrošnje in od dobičkov podjetij, ki zaradi večje prodaje bolje poslujejo. Ustrezno javnofinančno ravnovesje je tako mogoče vzdrževati tudi z nižjimi davčnimi stopnjami, a zdajšnja strokovno šibka vlada zaradi lastne nebrzdane javne porabe rešitve vidi le v višjih in novih davkih. To je pravi recept za katastrofo, saj premočan davčni primež povzroča nekonkurenčnost in neatraktivnost poslovnega okolja za nove investitorje, rast sive ekonomije in zmanjševanje gospodarske aktivnosti.
Zato je bila ukinitev davčnih razbremenitev prejšnje vlade strokovno nespametna in škodljiva, bila pa je politično spodbujena in do neke mere tudi pričakovana oz. napovedana že v volilni kampanji. Žal so naivni volivci to »kupili«, ne da bi se zavedali negativnih posledic, saj vsako povišanje davka zmanjša razpoložljivi dohodek. Ko pa so posledice občutili v svojih denarnicah, je bilo prepozno.
Glede prihodnjih volitev je še kar nekaj negotovosti, mnogi menijo, da bo prišlo do predčasnih volitev. Menite, da lahko pride do preboja?
Verjetnost predčasnih volitev je majhna, ker ni realno pričakovati, da bi vladajoči prostovoljno skrajšali svoj mandat, opozicija pa za to nima dovolj glasov. Kljub temu pa smo že v predvolilnem letu, saj bodo redne volitve v začetku prihodnjega leta. Vladajočo koalicijo zato zagotovo skrbi trend padanja javnomnenjske podpore. Kljub prizadevanjem, da bi vlada ta trend spet obrnila navzgor, menim, da ji to ne bo uspelo, a bo pri tem narejene še veliko škode. Na gospodarskem področju se posledice že odražajo v upočasnjeni gospodarski rasti in oportunitetnih izgubah, saj se investitorji namesto za vlaganja v Slovenijo raje odločajo za naložbe v državah z bolj perspektivnim poslovnim okoljem, npr. na Hrvaško.
Opozicija ima zato možnost in priložnost prepričati volivce, da zna in zmore bolje upravljati z državo. Menim, da so spremembam naklonjene tudi širše okoliščine in premiki na svetovni ravni. To je zmaga razuma tihe večine nad glasno manjšino, ki si je prisvojila pravico nadzorovati in drugim vsiljevati lastne nazore, skregane z zdravo pametjo in zakoni narave. Ta tiha večina je v ZDA in nekaterih evropskih državah že pokazala svojo moč, mi pa bomo to priložnost imeli najkasneje prihodnje leto.
Marsikje po Evropi leve vlade padajo, do velike spremembe je prišlo v ZDA. Je torej tudi Slovenija pripravljena na spremembo?
Slovenija spremembo nujno potrebuje, da se izvije iz primeža vzporednega mehanizma in ugrabljenih institucij, sicer se nam in našim otrokom ne piše nič dobrega. V tem mandatu se namreč izvaja pravi politični pohod skozi institucije, kot so RTV, policija …, ki ga je vladajoča stranka paradoksalno poimenovala depolitizacija. Kot je enako paradoksalno, da se je omejevanje svobode govora v podobi cenzure na družbenih omrežjih razbohotilo v času vlade, ki jo vodi stranka z imenom Gibanje Svoboda.
Obeta se nam tudi referendum o t. i. zaslužnih pokojninah. Hkrati pa velika večina upokojencev živi praktično na robu revščine. Vaš komentar?
Višina pokojnine bi morala biti odvisna od višine in dobe vplačanih prispevkov v pokojninsko blagajno. To pravilo seveda velja za »navadne« ljudi, kulturna elita pa si je zaželela ekstra bonitet. Ker gre za volilno bazo aktualne vladne koalicije, ki ji je tudi aktivno pomagala priti na oblast, si sedaj obeta ustrezno zahvalo na račun vseh davkoplačevalcev. V stranki Levica, ki vodi ministrstvo za kulturo in kjer so ta sporni zakon tudi napisali, so žal pozabili na tiho večino revnih upokojencev in na lasten slogan »blaginja za vse, ne le za peščico«. Ekscesni pokojninski dodatki za kulturne dosežke so namreč v posmeh zgaranim delavcem in kmetom, ki po štiridesetih letih dela s svojo pokojnino ne morejo dostojno preživeti. Prepričana sem, da bi se jim resnični velikani slovenske kulture protestno odrekli, mi pa bomo imeli možnost to nekulturno oblastno prevzetnost preprečiti na referendumu.
(Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.)
