Piše: Moja Dolenjska
Dojilja psa Maja Smrekar postaja sinonim nasprotovanja visokim dodatkom k pokojninam za domnevno izjemne umetniške dosežke, kot si je to zdaj zamislila vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica). Je zelo nazoren dokaz, da gre za dodatke za elito, za peščico, medtem ko 99,99 odstotka upokojencev ne bo prejelo nič oziroma zelo, zelo malo.
Slovenski pesnik in gledališki igralec Tone Kuntner je nagrado Smrekarjevi že leta 2018 komentiral z besedami, da “to spada v ta svet izrojenih”.
Kot bi to ne bilo dovolj, nameravajo ti iz “sveta izrojenih” zdaj Smrekarjevi, ki postaja njihov sinonim, nameniti še mesečno dosmrtno rento v višini več tisoč evrov, skupno do 400 tisoč evrov.
Kdo je dojilja psa?
Kiparka, leta 1978 rojena v Brežicah, od koder je te dni prišla novica, da je bližnja sorodnica dojilje na vsaj eni od tamkajšnjih stojnic, kjer zbirajo podpise za referendum proti uveljavitvi zakona o izjemnih pokojninah, potrgala vse plakate, na katerih je bila fotografija te t. i. umetnice.
Maja Smrekar je leta 2018 prejela nagrado Prešernovega sklada za projekt, kjer naj bi tri mesece raziskovala odnos med človekom in psom ter preučevala vprašanja paralelne evolucije in sožitja med vrstama. Dojila je pasjo mladičko in se celo oplodila s pasjimi celicami. O njej in njenem (milo rečeno) bizarnem početju so se razpisali tudi svetovni mediji. Projekt je naslovila K-9_ tipologija.
Projekt naj bi trajal tri mesecev, v tem obdobju je svoje telo prelisičila, da je začelo proizvajati mleko, in sicer s sistematičnim črpanjem svojih prsi.
S tem naj bi raziskovala vidike “socialne in ideološke instrumentalizacije ženskega telesa in dojenja”.
Smrekarjeva pa ni ostala le pri dojenju, vzela je tudi maščobno celico nekega drugega psa, Byrona, s katero je oplodila eno od svojih jajčec – gre za metodo, ki je podobna metodi umetnega oplojevanja, so takrat poročali nekateri mediji. Več “Ta svet je tako izrojen
To je bilo v začetku leta 2018, v času vlade Marjana Šarca. Zdaj pa skoraj ista ekipa nadaljuje s svojimi nameni, domnevni “kulturnici” Smrekarjevi želijo za ta izrojeni projekt podeliti še privilegirano pokojnino. Gre sicer zgolj za enega od nazornih primerov, podobnih iz te t. i. izrojene elite, če uporabimo besede Toneta Kuntnerja, je še veliko.
Po zdajšnjem zakonu, proti kateremu se zbirajo podpisi za referendum, da se to prepreči, bi bili tako nagrajeni tisti, ki v veliki meri niso plačevali niti prispevkov, pa bodo imeli najvišjo možno pokojnino – tudi do 3300 evrov mesečno.
Denar naj bi delilo ministrstvo za kulturo, ki ga vodi Asta Vrečko, koordinatorica stranke Levica. Treba pa je vedeti, da ministrstvo ni socialna ustanova.
Člani komisiji: Jih poznate?
Člani komisije, ki se je odločila Smrekarjevi podeliti najvišje priznanje RS za dosežke na področju umetnosti, na področju scenske umetnosti so bili: predsednik Vojko Vidmar in člani Jožica Avbelj, Daliborka Podboj, Marko Japelj, Varja Močnik, Zala Dobovšek in Petra Vidali.
Ne gre iz našega žepa. Res ne?
Skoraj neverjetno je, kakšna indifirenca velja med nekaterimi državljani. Na terenu je namreč mogoče celo slišati, naj imajo, saj ne gre iz našega žepa. Kako zmotno! Še kako gre iz našega žepa, proračun se namreč polni z davki in prispevki. Zato ni vseeno, kako se ravna s tem denarjem.
Skrajna levica nas želi prepričevati tudi s tem, da smo nasprotniki tem privilegiranim pokojninam za peščico proti kulturnikom. To ne drži, veliko med njimi jih ima nizko pokojnino, vendar pa je treba nagrade oblikovati skladno s pokojninsko reformo. Izredne pokojnine je sicer podelil tudi prejšnji minister Vasko Simoniti. Vendar pa je bil pri tem kriterij bistveno strožji. Določal je, da je dodatek lahko največ v višini 70 odstotkov najvišje pokojnine v državi. Zdajšnji zakon pa bo dvignil pokojnine tudi tistim, ki imajo že danes zelo visoke pokojnine.
Poleg tega je Simoniti delil pokojnine zaslužnim na podlagi življenjskega dela in večinoma so bili to starejši. Zdajšnja, Golobova, vlada pa želi z zakonom deliti dodatke za dosežke zgolj enega projekta. Na primer:
Po Simonitijevem zakonu je dodatek (za življenjsko delo) pripadel Niku Grafenauerju, ta vlada pa ga bo namenila dojilji psov (enkratni projekt).
Referendum stane, ja, vendar – lahko bi ga preprečili
Med očitki, ki jih danes lahko slišimo od posameznikov ekstremne levice, je med drugim tudi to, da referendum stane. Govori se o petih milijonih evrov. Dejstvo pa je, da so si tega v levici zakuhali sami. Poslanci opozicijske SDS, ki zdaj zbirajo podpise za referendum, so namreč pri glasovanjih v državnem zboru najmanj trikrat prosili, naj koalicija tega zakona ne sprejme. Državni svet pa je na zagon nato izglasoval tudi veto. Ne glede na to so v koaliciji tiščali glavo v zid in zakon še enkrat potrdili. Zato so tudi odgovorni za referendum in s tem povezane stroške. Stroški bodo sicer večinoma povezani z delom volilnih komisij. Denar bo ostal ljudem.
Poslušamo še, da bo referendum dražji od dodatkov. O tem govori celo Robert Golob. Poznavalci pa so izračunali, da bo strošek – povprečno pri dodatku 1.500 evrov mesečno – na enega prejemnika za 20 let pokojnine – 360.000 evrov (12 mesecev x 1500 evrov dodatka mesečno x 20 let prejemanja). Upravičencev je že zdaj okoli 200, letno naj bi bilo še dodatno po blizu deset.
To pomeni, po 360 tisoč evrov dodatka vsakemu, je to 108 milijonov evrov. Končni seštevek se torej meri v desetinah milijonov evrov.
