Piše: dr. Metod Berlec
Prejšnjo sredo so na Trgu republike v Ljubljani spet ponosno vihrale slovenske zastave. Na shodu v organizaciji stranke Glas upokojencev in Društva 1. oktober pod vodstvom Pavla Ruparja so zbirali podpise pod peticijo za predčasne volitve, vladi pa so znova sporočili, da jo imajo dovolj.
Na shodu so bili govorci iz različnih opozicijskih političnih strank. Še posebej so protestniki pozorno prisluhnili govoru predsednika SDS Janeza Janše. Za spremembe je po njegovih besedah potrebne veliko dobre volje, poguma in razuma, pa tudi velika zmaga na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Prvi test bo referendum o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke. To bo referendum o privilegijih, ki se delijo »nekulturni eliti«. »To bo tudi referendum proti tej nori oblasti. In močan rezultat proti bo skrajšal rok trajanja te zblojene norosti.« Zato mora po Janševem prepričanju čim prej priti do volitev, na katerih bo treba zbrati ustavno večino. Za spremembe ustave morata v državnem zboru namreč glasovati vsaj dve tretjini vseh poslancev, 60 torej. Formula za uspeh na prihodnjih volitvah je po mnenju predsednika SDS »kdor ni proti nam, je z nami«. Po dosegi dvetretjinske večine bo mogoče v ustavi zavarovati zdravo pamet, svobodo govora, denarnice ljudi pred nerazumnimi davki ter pravico do dostojanstva in normalnosti. Vsekakor cilji, za katere se mora poleg opozicije angažirati celotna desnosredinska civilna družba.
V ponedeljek so minila tri leta od začetka brutalne ruske agresije na Ukrajino. Ta evropska država, ki ji zaradi njene lege pravijo »vrata Evrope«, se je znašla v nezavidljivem položaju. Na vzhodu se spopada z rusko armado, ki počasi napreduje, z Zahoda pa prihajajo signali, ki niti približno niso spodbudni. Z novo ameriško administracijo je prišlo do sprememb v odnosu do te evropske države, ki že tri leta krvavi. Ameriška pomoč po novem ne bo več brezpogojna, ampak bolj podjetniško naravnana. Hkrati želi ameriški predsednik Donald Trump to vojno čim prej končati. O rešitvi nastale situacije med slovenskimi politiki še najbolj trezno in realistično razmišlja Janez Janša, ki vidi rešitev v dolgoročni okrepitvi tako Ukrajine kot zavezništva NATO.
Pozitivne novice prihajajo iz Nemčije, kjer je na zveznih volitvah zmagala desnosredinska unija CDU/CSU. Sledi desna Alternativa za Nemčijo (AfD), socialdemokrati so šele tretji. Vstop v parlament je zagotovljen še Zelenim in Levici. Vsekakor bo Nemčija po novem imela bolj desno vlado, kar bo dobro za EU, saj bo s tem, vsaj upamo, konec levičarskih norosti.