Piše: C. R.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je v kulturnem domu v Šentjoštu nad Horjulom včeraj pripravilo pogovorno omizje ob obeležitvi 35. obletnice ustanovitve Demosa.
V Šentjoštu so bile organizirane med drugo svetovno vojne prve vaške straže, ki so se zoperstavile komunističnemu nasilju. Dvorana je bila polna. Gostje so bili Alojz Peterle, ki je bil predsednik prve slovenske vlade in takratni predsednik Slovenske kmečke zveze, takratni obrambni minister Janez Janša, zunanji minister Dimitrij Rupel, notranji minister Igor Bavčar in poslanec prvega sklica državnega zbora Janez Podobnik.
»Danes nekateri želijo barvati Demos kot zgolj desnico, manjka samo še beseda `skrajna´, a Demos ni bil le desnica«, je opozoril Peterle. Kot je dejal, je Demos po evropskih kriterijih pokrival celo paleto strank. »Med revolucionarnim projektom partije in osamosvojitvenim projektom Demosa obstaja velika razlika; Demos ni šel v boj za oblast kot partija v drugi svetovni vojni. Šli smo v samostojnost na podlagi demokratične volje ogromne večine ljudi, je med drugim še povedal.
Naslednji je spregovoril Janez Janša. »Nič se ne zgodi brez ljudi, nič ne traja brez organizacije institucij. Demos je bil takšna institucija. Brez njega se vsa energija, zbrana v času slovenske pomladi, ne bi kanalizirala.« Brez tega ne bi prišlo do samostojne Slovenije, je prepričan Janša. Ko je partija videla kaj se je zgodilo v Romuniji s Chausheskujem, je svoje geslo čez noč spremenila v »Evropa zdaj«. »Mišljeno je bilo Evropa sedaj z Jugoslavijo, ne Slovenijo«, opozarja Janša. Enopartijska skupščina je sprejela pravila igre sestopa z oblasti, s tem pa so si komunisti rezervirali tretjino bodočega parlamenta, je razložil. Zato imamo v Sloveniji posebej v nekaterih podsistemih še vedno težave, saj tranzicija ni bila dokončana.
Naslednji je bil na vrsti Dimitrij Rupel, ki se je posvetil predvsem vprašanjem zunanje politike. »Sam najbolj izhajam iz letnice konca hladne vojne«, je dejal in omenil druga gibanja in dogodke poleg Demosa, ki so povzročala spremembe po Evropi v tistem času. Slovenija je bila po njegovem mnenju precej v ospredju tega vseevropskega dogajanja. »35 let po nastanku demosa se je zvrstila neka evropska in svetovna zgodovina v le enem tednu; münchenska varnostna konferenca, sestanek med ZDA in Rusijo in sestanek evropskih voditeljev v Parizu«. Morda bo prišel čas, ko tudi EU ne bo več, tudi na Nato morda ne bomo mogli več računati. Zato so pomembne srednjeevropske iniciative, kot sta Srednjeevropska pobuda, katere članica je tudi Slovenija, druga pa organizacija Tri morja.
»Z današnjega stališča se mi zdi pomembno povedati, da smo takrat seveda imeli sposobno ekipo, ki je ob prevzemu oblasti znala izpeljati potrebno zakonodajo in prepričati mednarodne dejavnike ter s ključnimi ustanovami zavarovati prehod v samostojnost. Zmagala je v desetdnevni vojni in hkrati takoj stopila na pot evropskih integracij«, je izpostavil Bavčar. A ob tem opozoril, da mednarodnega okolja, ki nam zagotavlja varnost, v resnici morda ne bo več. Znova se bomo morali odločati o bistvenih vprašanjih kako voditi Slovenijo v novih okoliščinah.
»Demos je bil pahljača političnih strank in različnih prepričanj, vrednostnih izhodišč, karakternih razlik, in tako naprej. A vodstvo Demosa je ponotranjilo dogovor, da bodo zaradi temeljnih ciljev demokratizacije in osamosvojitve držali skupaj, dokler se to dvoje ne zgodi. Takšna drža bi bila potrebna tudi danes v širšem krogu slovenskih demokratičnih strank«, je kot zadnji govorec izpostavil Podobnik.
Več o dogodku si boste lahko prebrali prihodnji teden v naslednji številki tednika Demokracija
