Piše: Frančiška Buttolo, Ljubljana
… ali “Z balkonov gledajo in streh” (Aškerc: Kronanje v Zagrebu)
Danes (14.2.2025) pred pol ure, okli 15.40, je krepko pozvonilo na vratih našega stanovanja v četrtem nadstropju Puhove 12 sredi Bežigrada (pri Stadionu) v Ljubljani. Mož (letos bo star 85 let) je odprl, sama (skoraj 82) pa sem ostala v dnevni sobi. Slišala sem, da me nekdo išče, in bila prepričana, da je prinesel brezplačni vitamin D, ki sem ga včeraj naročila po spletu. Zaklicala sem: ” O, vitamini so že prišli!” in stekla na hodnik. Toliko, da me ni kap. Moj Bog! Jezus Kristus!
Znašla sem se pred policistom. Mladi uniformirani gospod policist, s pištolo za pasom, sicer pa z resnično kulturno govorico, ki je kazala, da je izobražen (bil je tudi zelo prijetne zunanjosti) mi je povedal, da me je neki državljan (kot sem razumela, neki gospod Poženel), v Bežigradu kazensko ovadil zaradi nekega mojega članka, ki je izšel lani novembra v Demokraciji (ne vem, ali na portalu, ali v reviji). Menda s tem člankom širim sovraštvo do nečesa v zvezi z slovensko zgodovino, ali kaj. Nisem dobila v branje kazenske ovadbe. Gospod policist je namreč prišel v glavnem zato, da bi me identificiral. Povedal mi je, da je moj članek prebral, in da se mu zdi kazenska ovadba proti meni neutemeljena. Preden je odšel, mi je tudi rekel, da bo ovadba skoraj gotovo zavrnjena. In poslovila sva se – v upanju, da se prvič – in tudi zadnjič – vidiva.
Med tem pogovorom so bila vrata na hodniku odprta, da se je ves pogovor slišal po vsem štirinadstropnem stopnišču. Sploh pa je obisk uniformiranega in oboroženega policista pri skoraj 82-letni gospe, ki jo poznajo v vseh sosednjih stanovanjskih blokih, zelo slikovit spektakel. Kaj se vendar dogaja v našem stanovanju? Kaj sem zagrešila? Kdo bo še govoril z žensko, ki jo sredi belega dne Išče oborožena policija? Sprašujejo se v bloku, s kakšnimi zločinci pravzaprav živijo. Da, tako je pri nas pod vlado dr. Roberta Goloba.
Pa kaj bi tarnala, saj preganjajo tudi uboge policiste. Ne bodo smeli več skrbeti, kot so skrbeli ob nekem pomembnem političnem dogodku v času Janševe vlade, ker so različne protestniške bande nasilno grozile, da bodo vdrle v prostore na Brdu, ko so se ravno zbirali skoraj vsi pomembni evropski politiki na pomembnem srečanju. Ne, nasilnih izgredov in groženj ne bo smel nihče več ovirati. Če se bo to zgodilo, bodo morali policisti v zapor. Policiste pa bodo zaposlili tako, da bodo proti vsakemu domnevnemu krivcu za sovražni govor sredi dneva, da vsi vidijo, na dom pošiljali uniformirano in oboroženo policijo. Če bo avtor sovražnih besed preveč razburjen, ga bodo – vklenjenega – uniformirani in oboroženi policisti odpeljali v pripor. Tu ne bo menda nobene izjeme. Tudi devetdesetletne gospe bodo morale držati jezik za zobmi, ali pa v lisicah skozi celo vas oziroma blokovsko naselje. Da se bo v naši pošteni in svobodni družbi videlo, kdo so največje barabe. Verjetno bo približno tako, kot je bilo pod fašizmom, nacizmom in Titovim komunizmom, ko je moral kak ubogi policist – vklenjeno – odpeljati v zapor tudi svojo lastno nono, če je glasno preklinjala Mussolinija, Hitlerja ali pa Tita. Bo zdaj tako tudi pod vlado dr. Roberta Goloba? Pa amen.
Morda pa – zdaj, v digitalni dobi – avtorjev sovražnega govora ne bodo obiskovali samo oboroženi in uniformirani policisti, ampak tudi digitalizirane “sestre” Ančke v digitaliziranih rešilcih , zardi evtanazije, kot sem napisala v svojem nedavnem članku “Ančka in “dohtarji”. In vprašanje sovražnega govora bo pod vlado dr. Roberta Goloba za vedno rešeno.
