Piše: Lucija Kavčič
Sklepni del raziskave o digitalni preobrazbi slovenske izseljenske skupnosti v ZDA in Kanadi, ki jo je na ASEF vodil dr. Dejan Valentinčič, je bil objavljen skoraj na dan inavguracije novega/starega ameriškega predsednika.
Gre za naključje?
Da, gre za zelo simpatično naključje. Raziskovalni projekt je bil sicer končan konec lanskega leta. Mislim, da je bilo za vsakega Slovenca – ki v srcu dobro čuti – ob prisegi ganljivo gledati toliko Slovencev oziroma oseb slovenskega rodu v centru svetovne moči. Poleg družine Trump še Amy Klobuchar, demokratsko senatorko iz Minnesote, ki je tudi zelo ponosna na svoje korenine in ki vsako sredo v senatu streže potico. Tokrat in tudi že pred štirimi leti ji je pripadla zelo prestižna vloga: predsedovala je skupnemu odboru obeh domov kongresa in obeh strank za inavguracijo novega predsednika. Pomenljivo, da je bila med 535 kongresniki in senatorji izbrana prav ona.
Rezultati raziskave so vas presenetili; kateri najbolj?
V Severni Ameriki smo odkrili 500 slovenskih organizacij. Kaj ni to zares fascinantna številka? Lepo presenečenje je, kje vse še danes najdemo Slovence; tudi že več kot sto let stare skupnosti, ki živijo povsem izolirano življenje in nihče ne ve zanje in ki ponosno ohranjajo korenine.
Radovednost mi ne da miru − je Melania vključena v katero od slovenskih društev v ZDA? Ste morda prišli v stik z njo?
Haha, mislim, da ni, kar je tudi pogosta značilnost »sodobnih izseljencev«. A mislim, da ima svoj »slovenski krog« v ZDA. Že v prvem mandatu njenega moža sem opazil kar nekaj visokih imenovanj, povezanih s Slovenci. Mislim, da je imela večji vpliv na moža, kot so ji pripisovali. Malo za šalo: nisem niti poskušal priti v stik z njo. A ko sem videl, kako hitro mi je to uspelo pri Paulu Gosarju in Amy Klobuchar, čeprav so mi vsi govorili, da je to nemogoče, sem si takrat rekel, joj, škoda da nisem poskušal še z Melanio vzpostaviti stika.
Prevzeli ste slovenski del Svetovnega slovenskega kongresa. Kakšen izziv je to za vas?
Svetovni slovenski kongres je bil ustanovljen v času osamosvajanja Slovenije in je bil center vseh pozivnih sil v svetu, ki so pomagale naši nastajajoči državi. Vse od takrat igra pomembno vlogo v slovenski civilni družbi (njenem zdravem delu). V veliko čast si štejem, da sem bil ob menjavi generacij povabljen slovensko vejo Kongresa po svojih močeh peljati naprej. Cilji ostajajo enaki – povezovanje na področju kulture, gospodarstva, znanosti za krepitev narodne zavesti v domovini, zamejstvu in izseljenstvu. Še več pozornosti bom v svojem mandatu posvetil kulturni dediščini. Pol milijona rojakov je na tujem pustilo številne sledi, žal se je marsikaj že izgubilo, še veliko pa je ogroženega. Želim pomagati k ohranitvi slovenskih sledi na tujem, kjer pa to ni mogoče, vsaj k pravočasni dokumentaciji. Zelo malo ljudi na primer ve, da je bilo mesto Aspen v Koloradu, danes najbolj mondeno ameriško smučarsko središče, nekoč slovensko mesto. Žal je bilo obnovljeno, preden bi popisali slovensko kulturno dediščino.
