Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
Ta prispevek je odziv na članek mag. Tadeja Iana v zadnji Demokraciji (»Inflacija izobrazbe in propad civilizacije«). Z njim se spet večinoma ne morem strinjati, nameravam utemeljiti, zakaj.
Mislim, da je pravilno zaslutil problematiko mladine današnjega Zahoda, ki je ena od simptomov zatona ta civilizacije, in veliko vlogo izobrazbe (šolskega sistema) pri tem. Vendar pa osebno (tudi kot bivši pedagog) vidim te probleme v precej drugačni luči kot on. Začetek in korenino problemov vidim v , na osnovi lastnih izkušenj, v družini, ki »proizvaja« mladino in jo tudi najprej in najbolj usodno, odločilno vzgaja in oblikuje. Ne verjamem, da se T. Ian tega ne bi zavedal, mislim, da beži pred to resnico. Sodobne družine proizvajajo scrkljano in tudi zbegano mladino, katere starši ob tem želijo, da njihovi ljubljenčki v življenju dosežejo čim višji naslov, zaradi statusa v družbi in da »jim ne bo treba delati« (fizično garati). Vse skupaj potegne za sabo posledice, ki jih omenja T. Ian, ki pa imajo omenjene (torej drugačne) vzroke. Posledica je, da gre po osnovni šoli preveč (polovica) učencev na gimnazijo, čeprav mnogi tja, glede na sposobnosti, ne sodijo. Imajo pa ambicije, a to so bolj ambicije njihovih staršev. Nadaljnja posledica je, da se tudi na univerzo vpiše preveč kandidatov s premalo znanja, posledica pa je štancanje, industrijska proizvodnja kvazi izobražencev, današnja inflacija izobrazbe in naslovov.
Šolski sistem: levji delež k temu stanju prispeva le-ta, vendar za moje pojme ne v enakem smislu kot to opisuje avtor članka. Današnji sistem zame nikakor ni kopija (nadgradnja) pruskega, z določenih vidikov je njegovo prav diametralno nasprotje. Takrat, v 18. stoletju, je bil učitelj »bog in batina«, avtoriteta, uporabljal je tudi šibo, učenci so morali brezpogojno ubogati, v učilnicah je bil zato red. Če ga je otrok lomil, je bil doma še enkrat tepen. In kaj se dogaja danes? Učiteljem smo odvzeli avtoriteto, učence pa »obdarili« z neštevilnimi pravicami, če je kaj narobe, je vsega kriv učitelj, starši pridejo v šolo z advokatom. Posledica vsega skupaj je seveda, da v učilnicah ni, ne more biti reda, posledica tega pa je tisto, kar opisuje T. Ian: dokaj porazno stanje, kar se tiče znanja.
Znanje: kar se tiče osvajanja znanja na višjih stopnjah (srednja, visoka) se strinjam, da so sodobne šole pralnice možganov, vendar v drugem smislu kot opisuje on. Kot družboslovec navaja družboslovje, kjer se študente poneumlja z določenimi levičarskimi vsebinami. Jaz bi tu rad omenil naravoslovje. Tu se znanosti zlorabljajo za vkalupljanje mladih ljudi. Način podajanja znanja je v trpanju podatkov v možgane, kar ubija kreativnost in kritično mišljenje. Ni poglobljenega spoznavanja stvari, ni načina, ki bi usmerjal k uporabi v praksi. Posledica je štancanje kvazi intelektualcev, nesposobnih misliti s svojo glavo, nesposobnih uporabe znanja, a režim takšne potrebuje, resnični izobraženci so mu nevarni. Šola je postala del boja za Oblast. A tudi nasploh mislim, da so racionalistična znanja naše moderne dobe z več vidikov škodljiva za človeka: podajajo enostransko podobo sveta in človeka, racionalizem je škodljiv za dušo in privzgaja nek način mišljenja, ki vodi k napačnim odločitvam in usmeritvam, in tudi naravoslovno znanje lahko poneumlja, in masovno poneumlja digitalna tehnika.
Moramo zaključiti, da takšna mladina in takšen šolski sistem ne prispevata k nadaljnjemu razvoju civilizacije, nasprotno, vodita v njen propad.
