Piše: Vida Kocjan
Vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) pod vodstvom Roberta Goloba, Matjaža Hana in Aste Vrečko je na zadnji dan v letu 2024 na dopisni seji (pisno, brez razprave) sprejela predlog zakona o medijih in ga nemudoma poslala v obravnavo v državni zbor.
Z neverjetno naglico med prazniki so poskušali doseči, da sprememba medijske zakonodaje v javnosti ne bi preveč odmevala. Vendar so se ušteli. Odzivi so številni in siloviti. Vendar ne zaradi vladi naklonjenih medijev in novinarjev, ki si od spremenjenega zakona obetajo koristi, pač pa večinoma po zaslugi socialnih omrežij.
Novodobni fašizem na pohodu
Vlada predlaga spremembe zakona iz leta 2001. Med ključnimi in skrb zbujajočimi spremembami načrtujejo nadzor nad zapisi v medijih in tudi spletnih platformah. Nadalje načrtujejo nove sheme finančne pomoči za medije, vključno s podporo digitalnemu prehodu tiskanih medijev in s pomočjo digitalnim medijem. S tem bodo v povsem točno določene medije, naklonjene vladajoči eliti, omogočili finančno prelivanje davkoplačevalskega denarja. Povečujejo se tudi sredstva za sofinanciranje medijskih vsebin, zlasti za radijske in televizijske programe posebnega pomena ter (domnevno) neodvisne in specializirane medije. Nekatere določbe zakona bodo veljale tudi za nove medijske oblike, kot so spletne platforme, družbena omrežja, kot so Facebook, X in Linkedin, ter vplivneži, ki nagovarjajo širšo javnost ali poskušajo vplivati na javno mnenje. Na delu bodo tudi inšpektorji, ki bodo nadzirali zapise, odrejali odstranitve in določali visoke globe. Posamezniki pa bi se morali vpisovati tudi v nov razvid medijev. Gre za popolno neumnost, ki kaže prizadevanja Golobove vlade po nadzoru vseh zapisov in mnenj državljanov, ne samo izbranih medijev.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob predstavitvi zakona poudarjala, da gre za enega najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi, ki upošteva tehnološki razvoj, spremenjene navade medijskih občinstev ter vzpon umetne inteligence. Vendar pa se je to izkazalo kot veliko zavajanje. Predlog zakona je bil poslan v obravnavo državnemu zboru, kjer bo predmet nadaljnje razprave in morebitnih dopolnitev. Ob tem je skrb zbujajoče, da se s predlogom zakona strinjajo tudi nekatera (prevladujoča) provladna socialistična novinarska društva, zato je malo verjetno, da zakon v predlagani obliki v državnem zboru ne bi bil sprejet. Posebno še, ker ima koalicija krepko večino v njem. Razlog, zakaj posamezni novinarji in društva molčijo, pa je v denarju, nagrajevanju. To pa ni več novinarstvo, pač pa lakajstvo, ki z novinarstvom nič skupnega.
Po nekaterih doslej dostopnih podatkih bodo slavili predvsem mediji v lasti slovenske medijske tajkunske hobotnice (Stojana Petriča, Martina Odlazka itd.).
Nagobčniki tudi za uporabnike omrežij
Zakon o medijih bo konkretno zamajal svobodo govora in neodvisnost medijev. Po novem bo medij vsak, ki prek neke platforme širi svoje informacije, svoje mnenje ali izobražuje sledilce. Tako se bodo v razvid medijev morali vpisati vsi podkasterji, vplivneži, vlogerji in drugi. Vpis v razvid pomeni, da bo posameznik moral upoštevati vse akte, ki se na zakon navezujejo in so zelo zapleteni za razumevanje. Vsak, ki bo v razvidu, bo moral svoje vsebine fizično arhivirati za določeno časovno obdobje za primer nadzora inšpektorja.
Nejasno je tudi zapisano, kdo sploh je vplivnež, in dopušča možnost, da so to lahko pravzaprav vsi, ki karkoli objavljajo na socialna omrežja. Za vse medije bo prepovedano vsakršno javno širjenje vsebin, ki spodbujajo sovraštvo, nasilje ali diskriminacijo. Sliši se odlično, vendar bodo v praksi sankcionirani samo oblasti nenaklonjeni posamezniki. Primer: Če bo kdo kritiziral delo vlade, je to lahko že prekršek.
Če ima torej nekdo vpliv, ki pa ni nikjer točno opredeljen, in se ne vpiše v register, bo samodejno v prekršku. Če pa se vpiše v razvid, bo pod subjektivnim nadzorom vladajoče elite, ki odloča o morebitni spornosti njegovih objav.
Zakon bo vplivneže močno obremenil z birokracijo ter jim konkretno otežil delo in zaslužek. Poleg tega zakon določa strogo označevanje oglasov in hkrati prepoveduje oglaševanje na medijskih platformah, kar je čisti paradoks. To je očiten poskus utišanja posameznikov in omejevanja svobode govora. Podrobnosti smo povzeli iz besedila peticije, kjer so težave natančno predstavljene.
Podpisovanje peticije
Zala Klopčič, podpredsednica Slovenske demokratske mladine, študentka in sovoditeljica podcasta Na tekočem, je na spletu vzpostavila peticijo, pod katero zbira podpise. Uvodoma se je zahvalila vsem, ki jim je mar za neodvisen medijski prostor, ki je eden od temeljev demokracije. Vlado je pozvala, naj predlog zakona o medijih nemudoma umakne, v prihodnje pa naj se takšni poskusi nedemokratičnih zakonov ne vlagajo. Že prvi dan se je pod peticijo podpisalo več tisoč podpisnikov, ta je še vedno dostopna na spletni strani (www.peticija.online).
Zakona o STA še vedno ni
Medtem ko se je Golobovi vladi zelo mudilo s spremembo zakona o medijih, pa je povsem drugače pri zakonu o Slovenski tiskovni agenciji. Slednjega bi morali spremeniti tudi po priporočilu revizorjev Računskega sodišča RS in s tem uskladiti financiranje te državne agencije. Rok za ureditev razmer je bil 90 dni. Vlada pa je pogodbo z agencijo STA za financiranje v letu 2024 podpisala kar po starem zakonu. Dokazali so, da jim je malo mar za zakonitost. Priprava medijske zakonodaje sicer spada pod resor ministrstva za kulturo, ki ga vodi ultralevičarka Asta Vrečko, koordinatorica stranke Levica. Vrečkove s prijemlje tudi vzdevek »Čebinska princesa«. Koalicija, vključno z Matjažem Hanom, predsednikom stranke SD, kjer je nasledil kontroverzno Tanjo Fajon, pa je znova dokazala, da dovoljuje, da slovensko kulturno in medijsko krajino vodi ultraleva stranka, ki je na zadnjih volitvah z dobrimi štirimi odstotki glasov komajda prestopila prag državnega zbora.
Romana Tomc: »To je eden najbolj nevarnih predpisov iz zapuščine Golobove vlade«
Romana Tomc, podpredsednica poslanske skupine EPP, poslanka v Evropskem parlamentu (EP) in članica Evropske ljudske stranke (EPP: »Z novim medijskim zakonom slovenska vlada vzpostavlja pravno podlago za politično cenzuro. Zakon bo omogočal, da bodo lahko politični aktivisti pod krinko neodvisnih strokovnjakov izvajali cenzuro in omejevali svobodo govora. To se sicer dogaja že sedaj, z novim zakonom pa bo utišanje drugače mislečih postalo utemeljeno z zakonom in zato toliko bolj brutalno.
Golobova napoved, da je treba Slovenijo očistiti janšizma, ne pušča dvoma, v katero smer bo šla cenzura in nad kom se bodo izvajali medijski linči. Vendar to ni edina nevarnost zakona, v njem se skriva še več pasti. Ni čudno, da so ga na vladi sprejeli med prazniki, o njem pa v javnosti ni bilo odmevnejše razprave.
Seveda bomo o tem razpravljali tudi v Evropskem parlamentu. Bi bilo pa koristno, da se oglasijo še drugi, ki se zavedajo, za kako nevarno zadevo gre. Vseh ni mogoče utišati.«
Branko Grims: »Obramba svobode govora je danes obramba samostojne Slovenije!«
Branko Grims je Evropski komisiji poslal pismo, v katerem jo je seznanil z očitnimi kršitvami temeljne človekove pravice svobode govora in prava EU, ki jih prinaša vladni predlog novega zakona o medijih, sprejet na dopisni seji vlade 31. decembra 2024 (na silvestrovo). Grims je poudaril: »Obramba svobode govora je danes obramba samostojne Slovenije!«
