Piše: Vida Kocjan
Robert Golob je 14. aprila 2022, deset dni pred takratnimi državnozborskimi volitvami, v pogovoru za eno od komercialnih televizij dejal: »Res ne vem, kaj bi meni nižji davki koristili, razen da bi imel več denarja na računu in bi ga mogoče zapravljal za večje neumnosti.« Večina državljanov je to izjavo preslišala ali pa temu ni verjela. Robert Golob pa zdaj v vlogi predsednika vlade višje davke dobesedno udejanja, državljani in v gospodarstvu se držijo za glavo.
Koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) v leto 2025 znova vstopa z višjimi davki in prispevki. Letos bo višji zdravstveni obvezni prispevek, nekdanji prostovoljni, ki ga morajo plačevati tudi upokojenci. Tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo bo od sredine leta 2025 za upokojence obvezen, vzeli jim ga bodo od neto pokojnin, kar postavlja pod vprašaj ustavnost takšnega vladnega ravnanja. Hkrati se bo za desetino (10 odstotkov) povišal RTV-prispevek, zneski na položnicah za elektriko so zaradi davka, imenovanega omrežnina, višji, vlada napoveduje tudi nov davek na nepremičnine in pse. Zaradi višjega davka na dodano vrednost bodo dražje sladke in energijske pijače. Udarili so tudi po podjetnikih in podjetjih. Najprej so udarili po »normirancih«.
Spremembe za normirance
Vladajoča koalicija je znižala prihodkovne meje. Za samostojne podjetnike se meja za priznanje normiranih odhodkov znižuje s 100.000 na 60.000 evrov, za t. i. popoldanske s. p. pa s 50.000 na 30.000 evrov. To pomeni, da vlada samostojnim podjetnikom otežuje poslovanje, imeli bodo precej več birokracije. V letu 2025 bodo sicer veljali zdajšnji pogoji, v letu 2026 pa bodo morali iz sistema izstopiti tisti, ki bodo v letu 2025 presegli nove meje prihodkov.
Hkrati je vlada ukinila normirane d. o. o. Od 1. januarja 2025 družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) ne smejo več določati davčne osnove po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih. Tudi zanje to pomeni večjo birokratsko oviro.
Spremembe pri davku od dohodkov pravnih oseb
V veljavi je višja davčna stopnja za obdavčitev dobička podjetij. Splošna stopnja se je zvišala z 19 na 22 odstotkov, kar velja za davčna obdobja 2024, 2025, 2026, 2027 in 2028. Kot razlog so navedli »poplave«.
Davčne izgube, nastale v davčnih obdobjih, ki se začnejo 1. januarja 2025 ali kasneje, bo mogoče prenašati in z njimi zmanjševati davčno osnovo največ pet davčnih obdobij po njihovem nastanku.
Prispevek za dolgotrajno oskrbo
S 1. julijem 2025 bo uveden nov prispevek v višini 1 odstotka, ki ga bosta plačevala tako delojemalec kot delodajalec. Skupno je to 2 odstotka. Toliko bodo plačevali tudi samostojni podjetniki. Upokojenci pa bodo primorani plačevati 1-odstotni davek.
Napovedan davek na nepremičnine
Vlada Republike Slovenije je tik pred prazniki napovedala uvedbo davka na nepremičnine, ki ga bo državni zbor obravnaval še v tem mandatu. Prva nepremičnina, v kateri ima lastnik stalno prebivališče, naj bi bila davka oproščena. Davek pa bo veljal za drugo in vse naslednje nepremičnine v lasti posameznika, in sicer po davčni stopnji 1,4 odstotka od vrednosti, kot jo je izračunala Geodetska uprava RS (Gurs). Če bo lastnik prazno nepremičnino oddal v najem, se mu bo davek na najem odbil od davka na nepremičnino, kar naj bi spodbudilo večje število nepremičnin na najemnem trgu. S tem naj bi povečali dostopnost stanovanj in zbrana sredstva usmerili v razbremenitev obdavčitve dela, kar bi lahko prispevalo k višjim neto plačam. Tako so pred prazniki razlagali v vladajoči koaliciji, vendar pa se je vse skupaj zelo hitro izkazalo na večinoma prazno govoričenje brez osnove.
Strokovna javnost namreč dvomi o učinkovitosti davka pri zniževanju cen nepremičnin. Predvsem pa je kritika usmerjena v to, da bo nekdo, ki ima v Ljubljani na primer luksuzno nepremičnino, vredno milijon evrov, in v njej prijavljeno stalno prebivališče, oproščen plačila davka. Drugi pa, na podeželju, ki ima poleg stanovanja ali hiše še manjši vikend, bo za to plačeval visok davek. Udarili so predvsem po podeželju, nepremičnine v tujini (na Hrvaškem npr.) ne bodo obdavčene. Kritični so tudi v Združenju občin Slovenije, kjer se ne strinjajo, da bi ta davek pobirala država, saj menijo, da bi moral pripadati občinam. Predlog je tako sprožil številne razprave, pri čemer nekateri opozarjajo na morebitne negativne posledice za lastnike nepremičnin in gospodarstvo.
Simič: Preusmerjajo pozornost
Za konec lahko povzamemo besede finančnika Ivana Simiča, ki jih je zapisal na svojem blogu. »Razumem vlado, da je želela božično-novoletne praznike državljanov zapolniti z razpravo o tem, kako je treba obdavčiti tiste, ki imajo stanovanjske nepremičnine, in ne z razpravo o eni od najslabših vlad, ki smo jo imeli do sedaj. Ob tem pa vlada očitno ne razmišlja o obdavčitvi premožnejših, ki imajo svoje premoženje v poslovnih nepremičninah, v denarju, v vrednostnih papirjih ali v plemenitih kovinah.
Upravičeno se lahko sprašujemo zakaj. Ali zato, ker imajo mogoče predlagatelji obdavčitve stanovanjskih nepremičnin svoje premoženje v tistem premoženju, ki ne bo predmet obdavčitve? Ali mogoče zato, ker je treba obdavčiti tiste, ki so po dvajsetih ali več letih dobili vrnjene nacionalizirane stanovanjske nepremičnine, nezakonito odvzete njihovim prednikom po drugi svetovni vojni?
Ob tem pa ne gre spregledati dejstva, da vlada vse to počne, potem ko je zaposlenim v javnem sektorju dvignila plače in ko neracionalno troši proračunska sredstva ter bo zaradi tega treba v proračunu zagotoviti, kot pravijo, najmanj dodatno milijardo evrov.«
»Ali se sedanja vlada norčuje iz davkoplačevalcev?«
»Najbolj smešno v tem njihovem predlogu je, da gre za predloge, katerim so do sedaj nasprotovali. Tako smo v času prejšnje vlade, to je vlade Janeza Janše, s spremembami in z dopolnitvami zakona o dohodnini uvedli postopno zvišanje splošne dohodninske davčne olajšave, ki je v letu 2022 znašala 4.500 evrov, nato bi leta 2023 znašala 5.500 evrov, pa leta 2024 bi znašala 6.500 evrov ter leta 2025 končnih 7.500 evrov in 50-odstotna stopnja dohodnine v zadnjem dohodninskem razredu je bila znižana na 45 odstotkov. Vlada Roberta Goloba je nato, takoj po prevzemu oblasti, pripravila spremembe in dopolnitve zakona o dohodnini, zvišala stopnjo v zadnjem dohodninskem razredu s 45 na 50 odstotkov, ustavila zviševanje splošne dohodninske olajšave do 7.500 evrov in jo določila v znesku 5.000 evrov.
Sedaj pa želi uvesti ravno to, kar je uvedla vlada Janeza Janše in je sama nato odpravila. Ob tem se mi postavlja vprašanje, ali se sedanja vlada norčuje iz davkoplačevalcev in meni, da se davkoplačevalci ne spomnijo, kaj je bilo pred dvema letoma. Mogoče pa s tem želijo priznati, da so bili predlogi vlade Janeza Janše dobri in da so jih neupravičeno odpravili.«
»Zakaj bo obdavčeno samo nepremično premoženje, to je premoženje v opekah in betonu? Če vlada želi nastopati do vseh enako, potem je treba obdavčiti tudi premično premoženje, kot so gotovina, depoziti v bankah, vrednostni papirji, plemenite kovine …« je dejal Ivan Simič.
Nejc Brence: Golobova vlada vas bo letos dobro udarila po žepu
Nejc Brence, podžupan občine Žiri: »Da ne boste zapravljali denarja za neumnosti, vas bo Golobova vlada letos dobro udarila po žepu. Naslednjič pa bo treba na volitvah voliti z glavo in denarnico. Edino če večina uživa v tem, da drvimo nazaj v socialistično bedo, potem nova zmaga levici ne uide.«
Dr. Matej Lahovnik: »Predlog davka na nepremičnine neustaven«
Dr. Matej Lahovnik, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani: »Vlada je povsem spregledala soglasno sprejeto odločbo Ustavnega sodišča RS iz leta 2014, ki se nanaša na davek na nepremičnine, iz katere izhaja, da je sedanji predlog davka na nepremičnine zelo verjetno v nasprotju z ustavo.«
