Piše: dr. Matevž Tomšič
Pretekli teden so novolevičarski varuhi »ideološke pravovernosti« na družbenih omrežjih doživeli velikanski udarec. Mark Zuckerberg, ustanovitelj in glavni izvršni direktor tehnološke korporacije Meta, ki vključuje družbeni omrežji Facebok in Instagram, je namreč napovedal ukinitev t. i. preverjanja dejstev in posledično izločanja »neprimernih« prispevkov na svojih platformah (to bodo nadomestili s sistemom t. i. skupnostnih zabeležk). Zgodilo se je podobno kot na omrežju X oziroma nekdanjem Twitterju, potem ko ga je prevzel najbogatejši Zemljan Elon Musk. Na ta način je padlo še eno od oporišč prebujenske cenzure spletnih vsebin.
Verjetno bi marsikdo rekel, da s preverjanjem dejstev ni nič narobe. Mar si ne želimo vsi verodostojnih informacij? Mar boj proti dezinformacijam in lažnim novicam ni v interesu javnosti? Načeloma to drži, a v praksi se je tovrstno početje močno izrodilo.
Tudi s preverjanjem dejstev je namreč mogoče manipulirati. Začne se lahko že z izbiro tistih, katerih izjave se postavijo »pod lupo«. Prav lahko se zgodi, da se obravnavajo samo »njihove«, »naše« pa se pustijo pri miru. Do slednjih smo lahko zelo popustljivi, prvim pa tehtamo vsako črko. Kot lažne je mogoče označiti izjave, v katerih gre za vrednotne sodbe (kjer gre za subjektivne presoje, zato v faktografskem smislu ne morejo biti pravilne ali napačne) ali uporabo metaforičnega besednjaka (denimo, da se izjava v stilu »nečesa je stokrat več/manj« označi za lažno, čeprav gre samo za figurativno pretiravanje). V takšnih primerih nimamo opraviti z ugotavljanjem dejstev, ampak z njihovim pačenjem.
Zuckerberg je ob utemeljitvi svoje odločitve zapisal to, kar je bilo natančnejšim opazovalcem dogajanja na družbenih omrežjih znano že leta: da so tisti, ki jim je bila namenjena vloga preverjanja dejstev, močno pristranski v političnem in ideološkem smislu. In to praviloma v eno in isto smer. Izrazito pogosteje vzamejo v obravnavo desne politike in druge mnenjske voditelje in njihove izjave običajno označijo za neresnične, medtem ko očitnih manipulacij levičarjev marsikdaj sploh ne problematizirajo.
Pri tem gre za načrtno podporo širjenju levičarske agende. Tako je eden glavnih ameriških organizatorjev spletnih strani za preverjanje dejstev PolitiFact ustanovil Poynter Institute, katerega eden glavnih financerjev je Sorosova fundacija. In »po naključju« so zapisi, ki kritizirajo početje Georgea Sorosa, redno označeni za »lažne novice«. Seveda so njihova tarča predvsem ljudje iz vrst Republikanske stranke. Še očitnejša je aktivistična pristranost slovenske organizacije Oštro (pri Meti je bila zadolžena za preverjanje dejstev pri nas), ki »preiskuje« praktično samo ljudi iz desne politične opcije (predvsem iz kroga Slovenske demokratske stranke), njene ocene pa so učbeniški primeri manipulacij.
Po pričakovanju levičarji po svetu sedaj zganjajo velik vik in krik. Zuckerberga obtožujejo, da se je uklonil novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu (ki je bil pogosto kritičen do Metinih platform). Seveda ni mogoče zanikati določene stopnje političnega oportunizma. A to je bilo tako tudi v preteklosti (ta zagotovo ni šele sedaj ugotovil, kako pristranski so tisti, ki zanj preverjajo verodostojnost informacij). Politična realnost se je pač spremenila. In rezultat ameriških volitev je izraz zavračanja prebujenske agende, ki ji sledi večina t. i. preverjevalcev dejstev.
Kraval, ki ga »napredne sile« zganjajo zaradi ukinitve »preverjanja dejstev« na Metinih platformah, pa ni samo ideološko pogojen. Ne gre samo za to, da levica izgublja pomembno sredstvo za vzdrževanje idejne hegemonije. Gre tudi za denar oz. njegovo izgubo. Mnogi levičarski aktivisti, preoblečeni v t. i. fact-checkerje, bodo ostali brez posla. In postopno bodo postali nerelevantni.
