Piše: G. B.
Če je še nedavno vladna koalicija (zasebne) zdravnike skoraj naganjala z bajoneti v morje, se očitno zdaj odnos spreminja. Je šla koalicija predaleč in so jo v kot stisnili tisti zdravniki, ki politično prihajajo iz njihovih vrst? Ravno danes mineva leto dni od začetka zdravniške stavke.
Poslanec Levice Miha Kordiš in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek sta namreč pred današnjo sejo odbora DZ za zdravstvo iz postopka obravnave umaknila predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi ga morali obravnavati na seji, so objavili na spletni strani DZ. Predlog novele so pripravili v iniciativi Glas ljudstva, civilnodružbenem podaljšku Levice, kjer imata glavno besedo Jaša Jenull ter Dušan Keber. Predsednica odbora Tamara Kozlovič (Svoboda) pa je zaradi umika predloga novele odpovedala za danes sklicano sejo odbora.
Iz iniciative Glas ljudstva so sicer sporočili, da je bil umik predloga novele dogovorjen s koalicijskimi poslanci. Predlog bi po njihovi oceni jasno ločil javno in zasebno zdravstvo, in sicer je predvideval odpravo popoldanskega dela zdravnikov pri zasebnih izvajalcih in koncesionarjih ter uvedbo konkurenčne prepovedi dela.
V iniciativi so predlog novele pripravili po kritikah sprememb, ki naj bi jih ministrstvo za zdravje vključilo v osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Takrat so ocenili, da spremembe odstopajo od napovedane jasne ločitve javnega in zasebnega zdravstva, saj še naprej dovoljujejo delo javnih zdravnikov pri koncesionarjih. Kordiš in Šetinc Pašek sta predlog novele nato v DZ vložila 17. septembra 2024.
Očitno pa so bili prisiljeni zdaj stopiti korak nazaj. Verjetno zato, ker je predlog sprožil še hujši revolt zdravnikov in je obstajala možnost, da bi koalicija predlog v parlamentarni proceduri zavrnila. Čisto mogoče pa je, da so tudi tu posegli botri iz ozadja, češ da bi to pretirano ogrozilo javno zdravstvo. Zdravniki namreč vse bolj množično bežijo iz države, iščejo nove karierne priložnosti v tujini, nekateri, ki ostajajo v domovini, pa opuščajo zdravniški poklic. Na to kaže tudi ta objava:
Kolegica doktorica medicine pravi, da se ji finančno in osebno bolj izplača delo na kmetiji, za katerega vemo, da tudi ni lahko: pic.twitter.com/us8pfPXn5C
— Mladi zdravniki (@MladiZdravniki) January 14, 2025
Sindikat Fides pa je ob obletnici zdravniške stavke objavil naslednje sporočilo:
Mineva leto dni od začetka splošne zdravniške stavke, ki že dolgo razgalja zaskrbljujoče stanje v slovenskem javnem zdravstvu. Stavka, ki je zaradi političnih posegov v stavkovne pravice v praksi onemogočena, tako ostaja simbol boja za pravice zdravnikov in dostojno javno zdravstvo. V teh dvanajstih mesecih je sicer sindikat Fides dosegel pomembne premike, vendar ga čaka še veliko dela, saj sistemske težave ostajajo nerešene.
Zaradi nerealizacije dveh stavkovnih sporazumov, ki ju je vlada podpisala, vendar ni uresničila, je bila pred enim letom zdravniška skupnost skorajda prisiljena v stavko. Prvi sporazum iz oktobra 2022 je predvideval vzpostavitev ločenega plačnega stebra za zdravstvo, ki bi naslovil specifike dela v zdravstvu, drugi, podpisan januarja 2023, pa je opredeljeval nujnost odprave plačnih anomalij v zdravniški karierni poti. Kljub konstruktivnemu dialogu med pogajalci, vlada še ni pokazala resnične pripravljenosti na sistemske rešitve, ki bi izboljšale pogoje dela in zagotovile konkurenčnost javnega zdravstva.
Kljub oviram in zakonodajnemu posegu v stavko, je sindikat v letu dni dosegel pomembne premike, kot so uveljavitev zdravniške karierne poti, odpravo dolgoletnih krivic zdravnikom v plačnem stropu in mladih specialistov glede prenosa specializantskh napredovanj. A hkrati ostajajo ključne težave, kako v javne zdravstvene zavode privabiti in v njih održati ter motivirati zdravstveni kader, še naprej odprte. Novi plačni sistem, ki je bil obljubljen kot reforma to ni, saj na zgrešeno osnovo plačne uravnilovke uvaja določene popravke. Ta v odsotnosti metodologije prinaša nove anomalije, plačni stebri ostajajo brez vsebin in obljubljene fleksibilizacije, kar vse zahteva pozornost sindikata in nadaljnja pogajanja.
Kadrovska podhranjenost, vedno slabši delovni pogoji in zakonodajni eksperimenti so realnosti, s katerimi se soočajo zdravništvo in tudi pacienti. Leto dni trajajoča stavka je pokazala izjemno enotnost zdravniške skupnosti v pričakovanju sprememb na boljše ter jasno postavila zahtevo po spoštovanju zdravstvene stroke in pravic pacientov.
Zdravniki in zobozdravniki ostajajo zavezani iskanju rešitev, ki bodo zagotovile kakovostno, dostopno in pravično javno zdravstvo. Po letih sistematičnega zanemarjanja težav v zdravstvu, so namreč rešitve možne zgolj s konstruktivnim dialogom.
