Piše: M. B.
S politologom, z evropskim poslancem in vidnim članom Slovenske demokratske stranke dr. Milanom Zverom smo se pogovarjali o aktualnem dogajanju v Evropski uniji in svetu.
Delujete v odboru Evropskega parlamenta za zunanje zadeve. Kako ocenjujete zdajšnje stanje čezatlantskih odnosov zlasti v luči naraščajoče konkurenčnosti drugih svetovnih sil, kot sta Kitajska in Rusija?
Čezatlantski odnosi že dolgo niso bili na tako nizki točki, kot so danes. Naravno zahodno zavezništvo je padlo na izpitu že po padcu znamenitega TTIP, trgovinskega sporazuma med ZDA in EU, kasneje se je samo še slabšalo. V zadnjem desetletju EU ni napravila dovolj za obnovo dobrih odnosov.
Danes je situacija malo drugačna. Evropska politika se je namreč bolje odzvala na zmago Trumpa, ki prinaša novo realnost: doumeti moramo, da EU bolj potrebuje ZDA kot obratno.
Prevladuje spoznanje, da bo podjetniku Trumpu, če se tako izrazim, treba tudi kaj dati. V Bruslju se morajo posloviti od vzvišenega položaja in spoznati nove zakonitosti svetovnega reda – ena od njih je slovo t. i. mehke politike EU, ki naj bi dolgoročno nadvladala t. i. trdo. Ti časi so mimo. Še pred tremi leti ste lahko v evropskih študijah brali, da je konec vojevanja z vojaki in tanki, da so v ospredju samo še računalniki in hekerji. Realnost ni taka.
Ali menite, da bi morala Evropska unija prevzeti aktivnejšo vlogo pri posredovanju v vojni v Ukrajini? Kakšen bi bil vaš predlog za dolgoročno rešitev tega konflikta?
EU je zamudila priložnost – pa tudi Nato −, da bi učinkoviteje na samem začetku posegla v vojno. Po eni strani je zahtevala, da mora Ukrajina zmagati, po drugi pa ji ni omogočila dovolj virov za kaj takega. Putin se je po začetnih nerodnostih spet postavil na noge. Mislim, bo vedno ostalo, da je Rusija agresor, Ukrajina pa žrtev. A v dobro obeh strani bo treba zamenjati tudi retoriko. Besedno zvezo »do končne zmage« bo treba zamenjati z »do trajnega miru«. Ko ne bo več Putina, bo Rusija morebiti postala dobra partnerica tudi EU. Toda ne glede na to bosta morali Ukrajina in EU izboljšati varnostno odpornost, to pomeni vlaganje 3 odstotkov BDP za obrambo. Dva odstotka sta namreč že zgodovina.
Kako vidite nadaljnjo vlogo Evropske unije v izraelsko-palestinskem konfliktu? Ali je realno pričakovati, da bi EU lahko bila ključni posrednik v iskanju trajnega miru? Kako ocenjujete zdajšnji položaj Irana? Bi morala EU okrepiti sankcije ali razmisliti o drugačnem pristopu?
EU je največji donator Palestincem, nikoli pa ni bila v vlogi odločevalca. Plačevali smo za marsikaj, česar tudi ne bi smeli. Mene osebno najbolj boli, da smo podpirali palestinsko šolstvo, ki je že med mladostnikih spodbujalo sovraštvo do Izraela. Zdaj je čas, da temu naredimo konec. Ne potrebujemo novega holokavsta. Do Irana pa mora sedaj EU, ko je odšel Borell, temeljito spremeniti odnos v smeri, ki ste jo nakazali.
V zadnjih dneh so se zgodile neverjetne spremembe v regiji. Sirski diktator al Asad je izgubil, z njim vred pa tudi Rusija, Iran in Hezbolah, kar lahko prinese pozitivne geostrateške premike. Neverjetno, kako se lahko razmere hitro spremenijo. Trump še ni prejel štafetne palice, pa se že dogaja.
V letošnjem mandatu ste postali tudi član odbora za okolje in prostor, ki pokriva zelo široko paleto področij, povezanih z varstvom okolja, s trajnostnim razvojem in z javnim zdravjem. Med drugim ima dejavno vlogo pri spremljanju in izvajanju Evropskega zelenega dogovora (European Green Deal). Kakšen je vaš pogled na nedavno sprejete odločitve o prepovedi prodaje avtomobilov z notranjim izgorevanjem do leta 2035? Ali bi morali razmisliti o postopnejši tranziciji?
Kljub sprejetim zavezam in kljub temu, da je nova komisija naklonjena že sprejetim dogovorom, vam zagotavljam, da se to ne bo uveljavilo. Ljudje so besni. V Amsterdamu, kjer imam znance, družina že sedaj parkira zunaj mesta, ker nima ustreznega, beri novega, avtomobila. Če ne bo teh stvari spremenila sedanja komisija, jih bo zagotovo prihodnja. Ogljični odtis EU, ki predstavlja približno 6 do 7 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov, je razmeroma majhen v primerjavi z drugimi velikimi svetovnimi emitenti, kot so Kitajska ali ZDA. Kako bomo potem rešili svet? Že sedaj so močno prizadeli industrijo, zlasti avtomobilsko, pa kmetijstvo. Evropa postaja družba »ne-dela«, to pa pelje v katastrofo. Tako šibki bomo težko vsiljevali svoje standarde drugim.
Do nedavnega ste bili stalni poročevalec Evropskega parlamenta za program Erasmus+. To vlogo ste opravljali kar dva mandata. Ste zadovoljni z delom?
Lepi spomini. Pred mano je bila stalna poročevalka Doris Pack, ena od ikon nemške politike v parlamentu. Potem pa sem prišel na njeno mesto jaz in močno vplival na prenovo programa ter podvojitev njegovega proračuna. Tega v naših dominantnih medijih niste zaznali.
Vaš boj proti dvojnim merilom Evropske komisije je na primeru intervencionizma Věre Jourove kulminiral celo v prvi takšni tožbi slovenskega evropskega poslanca proti Evropski komisiji. Kako daleč je ta primer? Bomo kdaj izvedeli, kaj se je dejansko dogajalo za štirimi stenami sestanka med Jourovo in Accetom?
V prejšnji sestavi je imela komisija težave. Pred dnevi se je zgodil še primer Didier Reynders. Verjetno se bojijo še enega fiaska. Ampak na tej točki se bo videlo, kaj pomeni vladavina prava za evropske institucije. Še enkrat bi rad poudaril, da ne gre za moj osebni izziv, ampak za varovanje elementarnih političnih načel, na katerih temelji EU. Lahko pa povem, da je primer v sklepni fazi. Obe strani sta podali dokaze in argumente, na sodišču pa je zdaj, da dokončno razkrije vse dokumente, ki so nam jih prikrivali.
Kako bi komentirali odločitev ICC za izdajo naloga za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta in vodje oboroženega krila palestinskega islamističnega gibanja Hamas Mohameda Deifa?
Pred 22 leti sem bil navzoč pri spočetju tega sodišča v madridskem senatu. Takrat ga niso podprle glavne velesile. Ni mi bilo jasno, saj sem v njem videl, da bodo preganjali diktatorje. Kasneje je ta instrument prišel v roke napačnih. Zato je ICC izgubil vso kredibilnost. Zadnji nalog za aretacijo je prišel izpod peresa radikalnega islamista. Skratka, raztrgati in v koš s tem nalogom. Tudi sicer ICC nima pristojnosti v Izraelu, saj ta ni nikoli ratificiral Rimskega statuta, ki je temeljni akt tega sodišča.
Radikalni islam kaže svoje roge povsod po svetu. So tudi teroristični napadi. Tudi vi ste na črnem seznamu iranskega režima.
V politiki je častno biti na strani šibkih, če se borijo za pravično stvar. Tudi v Bruslju sem pomagal manjšinam, žrtvam nasilja, gibanjem … Tudi iranskim, zato sem prišel na ta seznam. Življenje se je zapletlo, ampak na to nimam vpliva. S tem je treba živeti. Častno se je boriti za dobro stvar, če rečemo po Pučnikovo.
Kaj pa slovenska politika?
Glede na stanje pričakujem nekakšno implozijo, samosesutje te vlade in predčasne volitve. Operativna sposobnost te vlade je izjemno nizka, zato je dobro za Slovenijo, da pride do tega čim prej.
