Piše: Sindikat Fides
Člani Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov, Fides, so ob obletnici napovedi splošne stavke predstavili zaskrbljujoče stanje v javnem zdravstvu. Po vsej Sloveniji se zdravniki soočajo z vse večjimi delovnimi obremenitvami in vse slabšimi delovnimi pogoji. Predsednik sindikata Fides Damjan Polh je izpostavil, da se bodo stavkovna pogajanja nadaljevala glede odprtih stavkovnih zahtev, ki so v delu vsebin variabilnega nagrajevanja, dela po standardih in odpravljanja krivic še kako aktualne. Sindikat ni bil povabljen k sodelovanju pri pripravi novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), kar je nesprejemljivo, saj novela odpira preveč vprašanj, prepovedi in omejitev.
Polh je ob tem izrazil, da v prihodnost zre z optimizmom: »Naš cilj je dostopno, strokovno varno javno zdravstvo. Tega se bomo v naših prizadevanjih držali do konca in se borili dokler ne bomo dosegli teh ciljev oziroma obrnili negativnega trenda navzgor.«
V prvi vrsti je izpostavil, da je zdravniški poklic svoboden poklic. Že sam po sebi je reguliran, zato ni potrebe po dodatni zakonski omejitvi tega, kje bi lahko zdravnik delal v svojem prostem času. Potegnil je vzporednice z delom drugih javnih uslužbencev, kjer dvojno delo ni postavljeno pod vprašaj, bodisi v javnem ali zasebnem sektorju. Polh je prepričan, da zaradi krize v javnem zdravstvu s strani pripravljavcev novele pričakovane še dodatne obremenitve zdravnikov, ki še vztrajajo v javnem zdravstvu, niso sprejemljive. Delo v zdravstvu ni tekoči trak. »Prava rešitev je izboljšanje delovnih pogojev z upoštevanjem strokovnih standardov in normativov, ki jih imamo. Če kdo meni, da je kakšen od strokovnih standardov morda že zastarel, smo se pripravljeni usesti in po principu Modre knjige popraviti zadeve. Mi bi želeli dialog in ukrepe, ki gredo v pravo smer, ne pa takih, ki še poslabšujejo razmere in poglabljajo razdor med zdravniki in pacienti. Mi smo pacientovi zavezniki in se trudimo za dober javni zdravstveni sistem, ampak odločevalci tega dobesedno ne slišijo in se stvari lotevajo na napačnem mestu.
Janusz Klim, dr. med., iz ambulante šolske medicine iz Zdravstvenega doma Ljubljana, je opisal, kaj se na področju pediatrije in šolske medicine dogaja v Ljubljani. Izpostavil je napoved ministrice za zdravje Valentne Prevolnik Rupel, da bo po pričakovanjih v naslednjem letu iz zavoda odšlo osem pediatrov in šolskih zdravnikov, ki bodo izpolnili pogoje za upokojitev. »V uradnem poročilu za leto 2023 je imel Zdravstveni dom Ljubljana 46 timov v pediatriji oz. šolski medicini. Tam je tudi razvidno, da je v primerjavi z letom 2022 izgubil pet timov. Če vzamemo osem timov od 46 v letu 2023, to pomeni, da se bo skoraj 20 odstotkov pediatrov in šolskih zdravnikov lahko naslednje leto upokojilo. Ne vem, če sem v tej kvoti vštet tudi jaz, ki sem pogoje za upokojitev izpolnil že leta 2023.« Spomnil je na stisko pacientov, ko sta septembra dva pediatra odšla iz Zdravstvenega doma Bežigrad: »Oba sta bila zaposlena tudi v šolskem dispanzerju. To pomeni, da so v tem dispanzerju zaposleni trije zdravniki. Dva sta odšla, ena je ostala, a z 31. decembrom letos odhaja. To pomeni, da šolska medicina v Zdravstvenem domu Bežigrad ne bo pomenila nič, ker je ne bo. To pomeni, da bo kar precejšnje število šol ostalo brez imenovanega zdravnika.« Dodal je, da je stanje verjetno še hujše izven Ljubljane in opozoril, da zdravnike na primarni ravni vznemirja nov sistem uteži glavarinskih količnikov in nov plačni model, ki ga pripravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in poskuša izigrati kolektivno pogodbo, v kateri so ti standardi zapisani.
Asist. mag. Jakob Koren, dr. medicine, specialist ginekologije in porodništva ter predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka iz Splošne bolnišnice Celje, je opozoril, da so danes razmere v zdravstvu precej slabše kot pred 20. leti. »V naši regiji v naslednjih letu, dveh, sledi val upokojitev zdravnikov, specialistov, ginekologov, ki delajo na primarnem zdravstvenem varstvu in tam skrbijo za ženske v regiji. Slišali ste številke, koliko žensk bo v prihodnjih letih ostalo brez izbranega ginekologa in jih ne bom ponavljal. Številke bodo samo slabše, ker ne bo zdravnikov, ki bi te ženske pregledali v katerikoli amabulanti v Sloveniji.« Kot je dodal, je na oddelku situacija podobna: za 12 delovišč je na voljo 11 specialistov. »Na jutranjih sestankih se dobesedno kot na tržnici dogovarjamo, kje bomo dobili kakega pripravnika, da bo prišel pomagat v operacijsko ali v ambulanto ali mogoče vsaj administrativno delo opravit. Zdaj smo tako daleč, da se o denarju sploh nima smisla več pogovarjat.«
Podobna situacija je tudi v zdravstvenem domu Tolmin. Kot je povedal Jurij Hafner, dr. medicine, spec. splošne medicine, ZD Tolmin pokriva tri občine – Bovec, Kobarid in Tolmin: »Na tem področju imamo 11 splošnih ambulant. Vse občine skupaj pokrivajo teren v velikosti 1000 kvadratnih kilometrov. In zadnje leto smo prišli do situacije, ko v teh enajstih ambulantah redno dela samo pet splošnih zdravnikov. V zadnjem letu smo izgubili šest zdravnikov splošne medicine, dva sta odšla v pokoj, štirje so pa dali odpoved. Stanje je zelo resno in dolgo se na tak način ne bo več dalo delati.”
Martina Mlaker, dr. med., specialistka pediatrinja, iz Zdravstvenega doma Gornja Radgona, je povedala, da kolektiv v tem letu zapuščata dva zdravnika splošne medicine. »Dela sedem ambulant oziroma sedem zdravnikov. Ena kolegica prihaja pomagat iz Avstrije, saj se je zaradi bližine meje z Avstrijo zaposlila čez mejo. V dežurstvu v splošnih ambulantah pomagajo zunanji zdravniki.« Kot je še dodala, na pediatriji pokrivajo tudi šest osnovnih šol in eno srednjo šolo. Prav tako, po njenih besedah stanje na ginekologiji ni veliko boljše, saj tam delata le dve zaposleni, ena za skrajšani delovni čas, druga pa je na porodniški. »Naši kolegi v splošnih ambulantah skrbijo tudi za urgenco, zaradi česar niso vsak dan na voljo svojim pacientom. Dodatno stanje v zavodu slabša dejstvo, da že pol leta deluje brez strokovnega direktorja. Tako nekako ni povezanosti ekip, ne pretoka ustreznih informacij. Sama menim, in to mnenje delijo tudi drugi kolegi, da je povezovanje in iskanje skupne vizije vendarle pomembno za to, da potegnemo zavod iz težjih časov,« je pojasnila.
Silvan Saksida, dr. medicine, spec. interne medicine v Splošni bolnišnici Nova Gorica je ob tem še opozoril, da zaradi vseh odhodov zdravnikov, pri njih ne morejo več zagotavljati 24-urnega zdravstvenega varstva: »Zaradi teh odhodov in zaradi parcialnih nadomeščanj, se je že dogodilo, da je moral biti pacient, ki je potreboval nujno operacijo, premeščen v drugo ustanovo. Zaradi tega, ker pri nas ni bilo ustreznega specialista, ki bi ta poseg opravil.« Kot je še dodal, se bo stanje, ob sprejetju novele zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) še poslabšalo – radiologov namreč že sedaj ni. »So pogodbeniki, ki opravljajo določene storitve od doma, kar pomeni, da določenih storitev ne moremo izvajati.« Kot je pojasnil, morajo zato, namesto na primer manj škodljivega ultrazvoka, na pacientih opraviti CT preiskavo.
Dr. med., MSc, Federico V. Potočnik, spec. infektologije v Splošni bolnišnici Celje pa je opisal stanje na urgenci: »Ljudje pri nas zastajajo, ker jih nimamo kam dati. Zato morajo pri nas prenočiti, dokler ne najdemo prostora za njih. Tega položaja nimamo radi. Na našem infekcijskem oddelku bi nas po normativi moralo biti 14 specialistov, nas je pa pet. Zdaj pa poskusite s petimi ljudmi narediti toliko dela, enako kvalitetno, kot bi ga opravilo 14 ljudi. To je nemogoče.« Kot je še povedal, se to ne dogaja samo pri njih, ampak povsod. »To ni problem od včeraj, to traja že 20 let, ampak zadnji dve leti se pa to dogaja načrtno. Nekdo je rekel, da gre v totalno vojno z zdravniki in to se čuti. Čuti se na celotnem zdravstvenem kadru, ki je že izčrpan. Žal pa posledice te totalne vojne ne čutijo tisti, ki se jo grejo, ampak jo čutimo zdravstveni delavci in jo čutijo pacienti.«
