Piše: Vida Kocjan
O stanju v slovenski policiji pod Golobovo vlado, ravnanju policije v času spontanega protesta v podporo opozicijskemu prvaku Janezu Janši v Celju, spornem imenovanju generalnega direktorja policije in drugih aktualnih zadevah smo se pogovarjali z nekdanjim generalnim direktorjem policije dr. Antonom Olajem.
Gospod Olaj, večji del javnosti je zgrožen ob ravnanju policije prejšnji teden v Celju, ko so policisti na silo odvedli pripadnika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), eden od policistov pa se je spravil tudi nad starejšo gospo, ki se je udeležila sicer mirnega spontanega shoda v podporo Janezu Janši. Kako ocenjujete te dogodke?
Tudi sam sem bil nad videoposnetki ravnanja policije neprijetno presenečen. Mislim, da je bilo ukrepanje tistega policista neprimerno in moralno škodljivo za delodajalca. Kršen je bil 13. člen ZNPPol ki določa, da morajo policisti pri opravljanju nalog spoštovati človekovo dostojanstvo. Pri tem morajo biti še posebej obzirni do starejših oseb. Ne smejo povzročati ponižujočega ravnanja ali kaznovanja. Kršen pa je bil tudi 2. člen Kodeksa policijske etike, ki določa, da morajo policisti ljudi varovati pred ravnanji, ki so ponižujoča. Policisti so k temu zavezani s pogodbo o zaposlitvi in v primeru ugotovljene kršitve lahko delodajalec policistu tudi odpove pogodbo o zaposlitvi. Vsekakor navedene kršitve policista predstavljajo odklonski pojav, ki je negativno vplival na ugled policije. Po pravilniku o zagotavljanju notranje varnosti v policiji je treba vse tovrstne zadeve preveriti in z ugotovitvami seznaniti predstojnika, ki je pristojen sprejeti v nadaljevanju potrebne delovnopravne ukrepe.
Iz spletnih objav je razvidno, da so policisti omenjenemu gospodu za domnevno kršenje javnega reda in miru naložili visoko globo, 855,44 evra. Številni to označujejo kot poskus strahovlade, da do prihodnjih shodov ne bi prišlo. Kako gledate na to, imajo prav?
Policist, ki obravnava prekršek, je pristojen izreči ukrep opozorila ali pa prekrškovno sankcijo. Pri tem bi moral tudi pretehtati, ali gre morda za prekršek neznatnega pomena ali pa je bil storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega.
Nisem prepričan, ali je v konkretnem primeru policist sprejel pravilno odločitev. Iz lastnih policijskih izkušenj bi se v podobnem primeru odločil za opozorilo, tudi sicer pa je bila izrečena kazen kruta, posebno še če upoštevamo, da je bila oglobljena oseba upokojenec. Po 13. členu ZNPPol policisti ne smejo nikoli kruto kaznovati. Takšno ukrepanje policije v ljudeh upravičeno vzbuja odpor in predstavlja prostor za razmišljanje, da gre za strahovlado in poskus preprečevanja protestiranja v prihodnje.
V času prejšnje vlade, ko ste vodili policijo, smo bili priče nasilnim protestom, vendar česa takšnega kot zdaj s strani policije nismo zasledili. So v državi dvojna merila?
Zaznati je, da se je ukrepanje policije pod zdajšnjo vlado močno spremenilo v smeri večje represivnosti. V času mojega vodenja policije smo varnost zagotavljali predvsem z opozarjanjem in ne s kaznovanjem. Policija je v času prejšnje vlade 2021 izrekla prek 188.000 opozoril, če pa pogledamo podatke iz zadnjega dostopnega letnega poročila za leto 2023 pod Golobovo vlado pa ugotovimo, da je bilo opozoril le okoli 77.000. Razlika je očitna. Ne nazadnje to potrjuje tudi zaznana odločna represivnost ukrepanja celjske policije ob varovanju sicer mirnega protesta. Nimam sicer konkretnih informacij o tem, ali so pri vzdrževanju javnega reda na tem javnem shodu sploh kaj opozarjali ali pa so za slehernoolajolaj zaznano ogrožanje kaznovali protestnike. Če izhajamo iz dejstva, da je zdajšnja vlada za kršitve na protestih v letih 2020, 2021 protestnikom vrnila plačane kazni, potem to res omogoča sklepanje, da obstajajo dvojna merila, kjer je enim dovoljeno vse, tudi odpis zakonito izrečenih kazni, drugim pa, kot kaže, ne. Takšno ravnanje je v nasprotju z ustavnim načelom enakosti vseh pred zakonom. Je pa simptomatično, da tega dominantni mediji sploh ne problematizirajo.
Celoten članek preberite v novi številki revije Demokracija.
