Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
V mafijskem obračunu je bil prerešetan avto v Ljubljani. V medijih smo kljub prikrivanju policije objavili, da je bil umorjen Satko Kekić, ki je v BiH v preteklosti sedel zaradi preprodaje droge.
Pravosodje pri nas kriminalcem ni res nevarno. Ti se le medsebojno pobijajo. Policija še imen umrlih kriminalcev ne objavi. Ne sme. Je pa policija zanikala, da bi bil Kekić varovana priča tožilstva v postopkih, ki ravno (in že dolgo) potekajo proti močnim in vplivnim mafijskim združbam iz Balkana.
Še vedno pa nismo izvedeli niti, kdo je na Dolenjskem zakuril hišo sodniku. In iz katere balkanske države je prišel. So pa naši kriminalisti v civilnih oblekah in s pištolami za pasom, skoraj v slogu balkanskih mafijcev, v Celju ostro ukrepali proti upokojencem, ki so protestirali proti montiranim sodnim procesom proti Janezu Janši, ki so ga sodniki že večkrat po krivem zaprli. Nazadnje dva tedna pred volitvami, na katerih je bil favorit. Dokler ga niso sodniki onemogočili.
Bližajo se nove volitve. In vsi vemo, kako nevaren čas je to.
Iz RTVS so upokojence, ki so protestirali zaradi političnih zlorab sodstva, ostro obsodili zaradi napada na njihove novinarje. Novinarjev RTVS na protestih ni bilo. S protestov tudi niso poročali. Sta pa med protestnike zašla tehnika, ki sta bila namenjena na drug dogodek in sta po nasvetu policije poskušala z vozilom z napisom RTVS parkirati med protestirajočimi. Ki protestirajo tudi proti zlorabam RTVS. Si predstavljate slučaj?
Sčasoma smo izvedeli, da tudi ta tehnika nista bila poškodovana, tudi avtomobil ne, policija tudi ni sprožila postopka zaradi napada povezanega z RTVS proti nikomur.
Iz RTVS so dogodek spinali na še bolj neverjeten način kot to običajno počne aktivistka Nika Kovač in njen 8. marec. RTVS na povsem nor način, če primerjajmo, kako je bilo, ko je na urgenci z razbitim obrazom med protesti proti prejšnji vladi končal fotoreporter Borut Živulović, Vladimirju Vodušku so polomili kamero, poškodovanih pa je bilo tudi kup policistov. Takrat iz RTVS niso protestirali zaradi res brutalnega napada na novinarje, ki se je zgodil. Pred kamere pa so povabili enega od organizatorjev tega nasilja, sicer tudi prekupčevalca z drogami, Anisa Ličino, ki je povedal: “Maš pač neki brezrokavnik, karkoli, označeno RTV in se hitro izogneš.”
S protestniki proti Janši so bili številni na RTVS v zelo dobrih odnosih. Bili so njihovi. Reklamirali so jih. Tile za Janšo so pa napačni. In tu spinajo drugače. Napihujejo konflikt, ki si skoraj ne zasluži imena napad na novinarje.
Zaradi spodbujanja nasilja nad novinarji so se ob Ličini iz RTVS pozneje opravičili, niso pa pojasnili, zakaj pred kamere vabijo trgovce z drogami, za katere se je že brez tega govorilo, da so sofinancirali proteste proti prejšnji vladi, ker jim je z resnim nadzorom meje oteževala posle z drogo in tihotapljenjem ljudi.
Sedanja vlada in župan prestolnice Zoran Janković so glede tega bolj odprti. Premier Robert Golob pa se z Jankovićem in Milanom Kučanom na kavi celo namerno slika na kraju, ki ima med bolje poučenimi domačini nekaj slovesa Ličin. Tistega posebnega Balkana.
Vse to se je dogajalo, ko je sodišče pritrdilo nekdanjemu direktorju policije Boštjanu Lindavu, ki je bil žrtev politične čistke Roberta Goloba, da novi generalni direktor policije Senad Jušić nima kvalifikacij za vodenje policije. Da še ni vodil nič res velikega, smo vedeli že prej. Notranji minister Boštjan Poklukar pa nam je o sodbi sporočil, da sodišče ni razveljavilo njegove odločitve in ni odstavilo Jušića in da ta torej lahko ostane kot eden tistih, ki so jih na najvišje strokovne funkcije postavili po načelu “ni važno, če je pismen, važno je, da je naš.”
Rek zgodovinsko izvira iz izbiranja direktorjev na RTV Slovenija, kjer smo v času te vlade priča podobni čistki in nastavljanju lojalnih kadrov brez kvalifikacij, da ne spremljajo protestov, protestirajo pa, da so tam, kjer jih ni, protestniki napadli njihove novinarje, ki jih niso.
Z nestrokovnostjo je šlo tako daleč, da je celo državni inšpektor upravi Zvezdana Martića, ki je pozneje odstopil, naložil globo, ker so gimnazijske maturante nastavljali na vodilne položaje.
Če bi kdo medij res vodil, se njihovo vozilo ne bi zapeljalo med protestnike. In policisti, ki so pri zdravi pameti, če bi imeli pametne šefe, jim tudi ne bi svetovali vožnje tja. A v Celju, za razliko od Ljubljane nekoč, novinarji niso bili poškodovani, njihov avtomobil jo je odnesel brez praske, proti nobenemu udeležencu ni postopka za napad na medij, pa čeprav je bilo med upokojenci kup kriminalistov, ki so skrivali v civilnih oblačilih in vse pozorno opazovali.
Za ustrahovanje pa so vsaj nekaterim izza pasov povsem po balkansko moleli revolverji. Ali karkoli že so bile tiste pištole. Kot da so mafijci. In tudi nič nežni niso bili, kažejo posnetki. Tudi do starejših žensk ne.
Edini, ki je v Celju res nastradal, ker so ga udarili po žepu z 855 evrov globe zaradi nedostojnega vedenja v javnosti in neupoštevanja uradne osebe, je bil protestnik Drago Bobnič. Na posnetkih, ki so jih naredili upokojenci, pa smo lahko videli kriminalista Matjaža Bratino, kako se, tako se vsaj zdi, tudi precej grdo obnaša, po vrhu pa preprosto ni bil v uniformi in protestniki niso mogli vedeti, da je policist. Lahko bi bil tudi kak Ličina, ki z zvezami na RTVS in pri vladajočih, trguje z drogami in je prišel razganjat protest napačno mislečih.
Iz policije so protestirali, ker smo o udeležencih posamezni medijih pisali z imenom in priimkom. Denimo, o Bratini. Uradna oseba je. Nastopal je na javnem kraju. Ni anonimni mafijec in ne sme biti.
Vse dogajanje je le utrjevalo že znano podobo, da se oblast, policija in pravosodje pri nas ne ukvarjajo s resnim pregonom kriminala, mafijcev in zaščito tožilcev in sodnikov, ker se morajo s politični pregon desnih politikov in maltretiranjem njihovih privržencev, ki proti zlorabam oblasti in pravosodja protestirajo.
Kar se v svobodnih družbah sme.
Nepošteno ravnanje sodstva, ki se je vpletlo v politične konflikte, ni izmišljotina. To je jasno pokazala množica propadlih sodnih postopkov proti Francu Kanglerju, da bi uničili SLS. Kar je uspelo. In številna sojenja Janezu Janši, ko so ga po montiranih sodnih procesih doslej sodniki že dvakrat strpali v zapor, da bi zagotovili oblast levici, ki je večino sodnikov nastavila na najvišje funkcije.
Niso pa Janše uničili.
Tudi v sodstvu politiki vrhove občasno nastavljajo po načelu, da ni važno ali je pismen, važno je, da je naš in bo koristil našemu cilju, torej boju proti političnim nasprotnikom in za zaščiti naših. Kot že v socializmu. Ustavno sodišče je, ko je soglasno razveljavilo vse sodbe v primeru Patria zaradi pomanjkanja vsebine, odločilo tudi, da je bilo sojenje nepošteno, ker se ni izločil Branko Masleša. Tega je levica za vrhovnega sodnika in za šefa vrhovnega sodišča izvolila, čeprav v naši državi ni opravil pravosodnega izpita, v prejšnjem režimu pa je bil kot sodnik funkcionar komunistične partije. Z izpitom iz BiH odvetnike, če pridejo na vrhovno sodišče, ne spustijo skozi vrata, je opozoril vrhovni in ustavni sodnik Jan Zobec.
Za to opozorilo so ga v sodniški organizaciji obsodili, da je s kritiko ravnal neetično, na vrhovnem sodišču pa njegove pritožbe niso bili pripravljeni presojati. A je to razveljavilo ustavno sodišče, ker sta v postopkih odločanj o tem sojenju sodelovala predsednik in podpredsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič in Miodrag Đorđevič, ki sta prej osebno sprožila postopek proti Zobcu. Kot Masleša se nista izločila iz postopkov sodnega presojanja pritožbe, v katero sta bila osebno vpletena.
“Pošteni” sodniki. Naše “poštene” oblasti.
Že kar strašljiva pa je ta podoba, če upoštevamo še, da so poslanci Svobode, SD in Levice v parlamentu z odvzemom denarja ta teden namerno otežili delo računskega sodišča za prihodnje leto, ki preverja, kako denar troši njihova vlada, zaradi česar je protestiral celoten vrh računskega sodišča. V parlamentu so jim denar odvzeli po tem, ko so si revizorji drznili kritizirati ravnanje finančnega ministra Klemna Boštjančiča in ministrov, ki so iz državnih rezervacij mimo pravil kupil razpadajočo stavbo na Litijski in ministrice za kulturo Asto Vrečko, ki je povsem mimo zakona podarila več kot osem tisoč evrov Svetlani Makarovič.
Na računskem sodišču niso nasedli manipulaciji vladajočih in njim podrejenih medijev, kako so o državnih milijonih odločali nižji uradniki in opozicija. In da oblast s tem nič nima.
Zdaj so revizorji za pošteno ravnanje kaznovani. Da bi se lahko še bolj goljufalo z javnim denarjem.
V parlamentu so vladne stranke ta teden tudi povsem namerno in očitno kršile poslovnik, malo ustavo DZ, da bi lahko na hitro začele deliti obsežne pokojninske privilegije zaslužnim kulturnikom po praksi iz prejšnjega komunističnega režima. Ki je vedno bogato nagrajeval svoje. Na račun večine.
Kršenje pravil v parlamentu, ki določa zakone in bi jih zato moral prvi spoštovati, se jim zdi normalna stvar. Ker so večina. Kot je normalno, da bi moral biti generalni direktor policije prvi varuh zakona in ne nastavljen s kršitvijo zakona. In tudi pri direktorju policije niso krivi uradniki.
Šefi so krivi. Premier Robert Golob in minister Boštjan Poklukar. V DZ pa za rušenje pravne države Urška Klakočar Zupančič.
Vse skupaj je brezobzirno podrejanje institucij države, ki ne bi smele biti strankarske, strankam in to s kadri, ki niso kvalificirani za to delo in tudi nadaljevanje podrejanja in onemogočanja medijev in nadzornih institucij, tudi opozicije v parlamentu.
S tem si stranke na oblasti poskušajo na vsak način zagotovili vladanje tudi v prihodnje. In v boju za oblast jim nič ni sveto. Tudi pravila in zakoni ne. Da o manirah niti govorimo.
Iz Svobode so nam ta teden celo prostodušno sporočali, kako je sodstvo del njihove oblasti, ki se je ne sme kritizirati.
Zdi se, da resno računajo, da bodo sodniki, ki so si jih nastavili, še tretjič pomagali in zaprli Janšo, če bo kazalo, da bi že spet lahko prevzel oblast. Kar trenutno kaže. Ali pa ga vsaj pomagali onemogočiti.
Če že Trumpa niso v ZDA.
Udarila bo po JBTZ in Patri še Trenta. Iz enega temeljev oblasti Zorana Jankovića, Milana Kučana in Roberta Goloba.
V državi pa mladci s pištolami za pasom preganjajo upokojence, potekajo mafijski obračuni in napadi na premoženje sodnikov. Pravosodna ministrica Andreja Katič (SD), ki je prva odgovorna za varnost sodnikov in ljudi, pa krivdo sredi vsega tega vali na opozicijo, ker tam niso tiho, ko so njihovi voditelji po krivem zaprti in maltretirani.
Drznejo si celo protestirati proti krivici. Si mislite?
Nezaslišano!
In to je največji problem pravosodja in države. Janša. Upokojenci.
Nam z vsem tem delajo mafijsko državo? Ne.
Predvsem nam rušijo državo in njeno prihodnost.
Mafije in kriminala organi oblasti, tudi sodstvo, niti ne ogrožajo. Mafijci kvečjemu sami prerešetajo kakšnega.
