Piše: France Novak, Jesenice
Te dni sem na hitro ujel poročila o demonstracijah na podnebni konferenci v Bakuju. Presenetila me je silovitost (divje) izražanje nezadovoljstva z višino odškodnin. »Prizadeti« ne prosijo, ampak zahtevajo preko 550 milijard evrov pomoči. Način in višina zahtevanih sredstev presegata merila normalnega razuma in temeljne morale.
Zaradi tega se obračam na vas, spoštovani učitelji fizike, kemije in biologije, zberite pogum in učencem jasno razložite, da jim svojega odnosa do Boga ne bo treba skrivati kot »intimno izbiro«:
- Toplogredni plini so nemara res krivi za nekoliko povišano srednjo vrednost globalne temperature, toda ta vzročna povezava je samo hipoteza, ne dejstvo. Med toplogrednimi plini sta vodna para in metan precej bolj učinkovita pri zadrževanju količine ujete toplote kakor ogljikov dioksid. V nobeni, slabo poučeni, novinarski raci še nisem zasledil, da so morda za spremembe temperature krive variacije sevalne temperature sonca. Samo dva procenta povišana temperatura na sončni površini, izseva preko osem procentov več energije. (Poglejte si vendar odkritje našega rojaka Jožefa Stefana).
- Mnogo pomembneje pa je, da svojim učencem pojasnite naslednja dva aksioma. Po slovarju tujk je aksiom načelo, ki je priznano kot absolutno pravilno; resnica, ki je ni potrebno posebej dokazovati. Bolj pravilno bi bilo reči, da je to resnica, ki je (še) ni mogoče znanstveno dokazati. Sprejemamo jo z vero.
Prvi aksiom, iz katerega izhaja materialistični svetovni nazor in ga kot samoumevno resnico sprejemajo ateisti je: da Boga ni, da obstajata samo materija in energija. Logična posledica takega nazora je, da je za nastanek življenja potrebna evolucija. O svojem nazoru imajo ti ljudje zelo visoko mnenje. Ljudi, ki po drugem aksiomu verujejo v Boga, Stvarnika vesolja in človeka, imajo ateisti za neizobražene, ali vsaj mnogo manj inteligentne od sebe, (glejte Richard Dawkins, Bog kot zabloda) .
Resnica je, da nobenega od teh dveh aksiomov znanstveno ni mogoče potrditi. Ali ste to že kdaj povedali svojim učencem? Do tu sta obe možnosti enakovredni, a medsebojno izključujoči. Velja lahko samo ena ali druga. Razlaga, da je morda Bog uporabil evolucijo, ni mogoča in kaže samo na popolno nepoznavanje Svetega pisma (Biblije).
Zaradi lastne integritete pred učenci se morate odločiti. Kaj si bodo mislili o vas, če boste, v prispodobi, sedeli vrh ograje in se za obetavne koristi nagibali enkrat na eno drugič na drugo stran.
Aksioma sta znanstveno res nedokazljiva, lahko pa ju presojamo po tem koliko se skladata z izkušnjami. Najprej k nastanku vesolja – nastalo naj bi iz ničesar, (to ni vakuumski prostor), v nepredstavljivo silni eksploziji, imenovani Veliki pok. Vse, kar nastane, mora imeti povzročitelja. Pri vesolju so o povzročitelju ugibali nekaj desetletij, dokler se ni o njem izrekel znameniti kozmolog Stephen Hawking. Rekel je, da je nastalo zato, ker je obstajal gravitacijski zakon. To je komentiral oxfordski profesor John C. Lennox, rekoč: »Neumnost ostaja neumnost, četudi jo izreče najslavnejši kozmolog.« Protiargumentov je več, naj dodam samo še enega – kozmologom iz začetka preteklega stoletja se ni niti sanjalo kako nepopisno natančno morajo biti uglašene številne fizikalne konstante, da je nastanek vesolja sploh mogoč. Proti kaosu, ki ga povzroči vsaka eksplozija najbolje govori znameniti Einsteinov izrek: »Najbolj nedoumljiva stvar v je, da je vesolje doumljivo!« Z drugimi besedami to pomeni, da ga urejajo natančni naravni zakoni.
Ali ste svojim učencem kdaj povedali, da je imel Albert Einstein v svoji delovni sobi tri portrete njemu najbolj spoštovanih fizikov? Najbrž niste, saj tega tudi vam pri študiju niso povedali. To so bili: Isaac Newton, Michael Faraday in James Clerk Maxwell, vsi so se sami izjavljali za trdne kristjane. Njihova vera ni bila neko intimno stališče, o katerem človek ne govori.
Materialisti za nastanek življenja pač nimajo drugega izhoda, kakor evolucijsko teorijo. Tu so od verjetno pravilne razlage milijon in milijonkrat dlje, kot pri Velikem poku. V svojih raziskavah biokemiki še vedno niso nič dlje od Miller-Urayevega eksperimenta, v katerem sta pridobila nekaj neuporabnih aminokislin in za katerega sta dobila Nobelovo nagrado v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Darwin s svojo toplo mlako v kateri naj bi se razvila prva živa celica seveda ni mogel vedeti kakšne biološke nano-stroje in računalniškemu centru podobno jedro s svojim DNK vsebuje najenostavnejša živa celica. Danes strokovnjaki na tem področju izjavljajo, da bo minilo naše stoletje, preden bomo razumeli, če sploh bomo kdaj razumeli, informacije, ki so kodirane v DNK.
Priznam, učitelji biologije ste v neprimerno težjem položaju kakor učitelji fizike in kemije. Gotovo, da ne boste znali radovednemu učencu odgovoriti kako je po naključju nastal inteligentni program v DNK. Pa poskusite odgovoriti na »lažje« vprašanje. V Severni Ameriki živi metulj monarh, ki se vsako leto seli 5.000 km proti jugu. Njegova življenjska doba je nekaj tednov, razen generacije, ki prebije zimo v Južni Ameriki. Ta generacija živi devet mesecev. Pojasnite tudi, kako je z evolucijo nastala preobrazba – metamorfoza, gosenice v metulja. Če je to pretežko, boste morda znali pojasniti kako je prvi ptič »golden plover« (opravičujem se, ker sem pozabil slovensko ime – povedala mi ga je prijazna predavateljica na predavanju o pticah na TNP) našel pot od Aljaske do Havajev. Ta ptica je velika kot golob in ni plavalka. Selitev opravi dvakrat letno v neprekinjenem poletu, ki traja 82-84 ur.
