Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
Tu želim nakazati, zakaj se je zaradi tega (racionalizem, modernizem) v civilizaciji Zahoda začel zaton krščanske civilizacije. Civilizacija: vzpostavlja je neka politična oblast, s tem, da začne urejati življenje svojih pripadnikov z zakoni, ki jih, če je potrebno, tudi s prisilo uveljavlja. Civilizacija, da funkcionira, zahteva nek red.
Racionalizem in modernizem je proizvedlo razsvetljenstvo, zato je ta epoha, kot ugotavlja Ch. Delsol, tudi začetek konca krščanske kulture. Razsvetljenstvo: Kant je zapisal, da »je razsvetljenstvo izhod človeštva iz nedoletnosti«. Če to res je, je potem ono neka nujna faza v razvoju človeške družbe. Res, treba je priznati, da je bila v 18. stoletju srednjeveška paradigma in z njo fevdalizem kot ekonomski in politični sistem res že zastarela, preživeta, in prihod nečesa novega je bil nujen. Vendar, razsvetljenstvo je prineslo tudi marsikaj slabega, proizvedlo je tudi totalitarizme z njihovim pustošenjem (duhovnim, moralnim), in takrat se začne tudi spopad med moderno in krščanstvom, pri čemer je Cerkev kot njegova institucija postopno izgubljala, živimo v času konca krščanske civilizacije, kristjani so postali manjšina sredi modernega poganstva, kar danes ugotavljajo mnogi, celo sedanji papež je pred kratkim izjavil: »Krščanska civilizacija se je v Evropi končala«.
Logično, da so dogajanje v teh prelomnih zadnjih dveh stoletjih interpretirali številni misleci, nastajale so cele filozofske smeri, porajali so se razni miselni tokovi, napisane so bile številne knjige na to temo, kar vse navaja in opisuje Ch. Delsol v svoji knjigi. Toda, nazadnje vse skupaj deluje precej nepregledno, zato tu skušam problem poenostaviti in prikazati glavne mehanizme, ki so nas privedli v današnje stanje. Pri tem bom izhajal iz enega stavka iz tu že navedenih knjig RŽVB (zato gre tu za ne-filozofsko izhodišče, ker ne gre za delo človeške misli): »Spoznaj, da sta racionalizem in modernizem največja sovražnika moje Cerkve, ker oba vodita v ateizem«.
Pri razsvetljenstvu gre res za vzpon racionalizma, pri njem pa je ključna neka znanost, torej neko (racionalistično) znanje, za katerega je v knjigi RŽVB rečeno: »Znanje vaše (moderne!) dobe se bojuje proti mojemu nauku«. Gre za nauk evangelija. In potem modernizem: suverenost Razuma, individualizem, demokracija, enakost, svoboda… . Svoboda: gre za neko (moderno) pojmovanje svobode, ki je začelo povzročati »normativni preobrat«, se pravi preobrat moralnih norm, navadno v smer, povsem nasprotni krščanski morali.
Se pravi, v moderni je človek postopno ukinil monarhije in začel svojo civilizacijo graditi na demokraciji kot političnem sistemu, pri njem pa gre za pluralizem, in vsakokratno oblast izvolijo državljani. V tej družbi pa se je zaradi racionalizma (tudi zaradi od razsvetljenstva postavljenega šolskega sistema, v katerem se poučuje Znanost!) vedno bolj vedno bolj širil ateizem, ateistični volivci pa seveda izvolijo ateistično oblast, ki začne postavljati neke nove zakone in izvajati neko novo politiko, kar vse je v skladu z modernimi načeli in vrednotami, ne več s krščanskimi, s temi je mnogokrat v nasprotju. Ta tok moderne se je s časom seveda krepil, kar povratno spet povzroča ateizem, postajal je vedno močnejši, krščanstvo in z njim Cerkev pa sta bila vedno bolj v defenzivi, posledica je vsesplošno brezboštvo, ki nas danes preplavlja.
Tako danes Cerkev ne deluje več znotraj krščanske civilizacije in kristjani so se znašli sredi poganske družbe, kar je seveda močno spremenjen položaj. Ali je zanje to boljše ali slabše? Z več vidikov seveda slabše. Težje je oznanjati evangelij v družbi, katere življenje ureja neka brezbožna, celo proti evangeljska politika, in cerkvena oblast s strani politične oblasti ne uživa več take zaščite in podpore kot npr. v srednjem veku. In v tej družbi je gotovo teže živeti krščanska načela kot nekoč v večinsko krščanski.
Gotovo pa bo to imelo tudi pozitivne posledice. Zlizanost Cerkve z vsakokratno oblastjo je npr. skozi vso zgodovino povzročalo »prevrat krščanstva«, se pravi sprevračanje, pačenje, izkrivljanje resnice izvornega Razodetja, kar detajlno opisuje J. Ellul v knjigi s tem naslovom. In če pogledamo na dogajanje v zgodovini in sedanje stanje v luči resnice, da »se vse dogaja po božji volji«, moramo tudi sedanjo situacijo videti kot rezultat božjih načrtov in delovanja, torej kot odraz te višje Volje. Zaradi tako spremenjenega sveta se krščanstvo utegne vrniti k svojemu izvoru.
