Piše: Frančiška Buttolo, Ljubljana
Danes pri jutranjih poročilih (18. novembra 2024, ob 7. uri) so na javnem slovenskem radiu, radiu Prvem, začeli svoje poročanje o 29. podnebni konferenci Združenih narodov (COP29) z zahtevo po čim večjem zvišanju prispevkov za financiranje podnebnih ukrepov po vsem svetu. Že na samem začetku tega prispevka pa so poudarili, da nevladne organizacije poročajo o vse hujši podnebni onesnaženosti, ki ogroža svet in zivljenje na njem.
Do tu bi bilo pri teh jutranjih poročilih še vse lepo in prav. Vendar pa v eri znanosti in tehnologij kot glavne gonilne sile sveta in družbe, ne moremo kar na “lepe oči” zaupati izjavam vodij nevladnih podnebnih organizacij – bolj ali manj – novih komunističnih aktivistov (marksističnih multikulturnih globalistov), da so primerni za zagotavljanje znanstvene resnice o stanju svetovnega podnebja v sedanjem času.
Poleg tega je res čudno, da si ti nevladni aktivisti drznejo od – uradnih – državnih vodstev, odgovornih za svoje odločitve, dobesedno ZAHTEVATI kakršnakoli večja sredstva za svoje delovanje. V resno politiko naj stopijo, ti aktivisti, naj gredo na volitve in potem naj – po demokratičnih pravilih – karkoli in kakorkoli ukrepajo. Naj ravnajo kot politična oblast, ki mora odgovarjati za svoja dejanja.
Vsi resni predstavniki vlad v Bakuju bi lahko – resno – razmišljali o morebitnem znatnem povečanju prispevkov za zaščito in varovanje podnebja samo v enem primeru: samo takrat se bodo resni politiki resno zanimali za podnebne probleme, ko bodo strokovnjaki z največjih svetovnih univerz – ne pa za nič odgovorni podnebni aktivisti, v bistvu novi komunistični revolucionarji – na tovrstnih svetovnih konferencah SKUPNO predstavili svoje poročilo o katastrofalnih rezultatih dosedanjih podnebnih politik. Verodostojna bo zahteva za povečanje izdatkov za varovanje podnebja samo v primeru, Ko bodo strokovnjaki z največjih svetovnih univerz predstavili natančen seznam skorajšnjih posledic, ki grozijo svetu in vsemu na njem zaradi sodobnega vsestranskega uničevanja podnebja. Samo v tem primeru bodo svetovne konference o podnebju imele pravi smisel.
Zdaj pa je pomen aktivističnih groženj s podnebnimi katastrofami neprepričljiv. Za izboljšanje podnebja, gotovo dokaj onesnaženega, pa je pomen njihovih groženj povsem brez vrednosti. Zaradi vsega tega, je že “z aviona” vidno, da gre samo za – skoraj nasilno – pridobivanje sredstev kakega milijona podnebnih aktivistov, v resnici za dober milijon plač svetovnih levičarjem, ki o podnebju nimajo najmanjšega pojma. So pa ti aktivisti zvesti “navijači” – tudi dobro plačani – največjih svetovnih komunističnih velesil in lobijev, ki jim obljubljajo v novem svetovnem komunizmu (globalizmu) visoke položaje in mastne zaslužke. Že zdaj pa imajo nadvse lagodno življenje, saj se neprestano z najdražjimi letali prevažajo z enega konca sveta na drugega, največkrat na svoje revolucionarne komunistične sestanke. Podnebje pa jih sploh ne zanima. In zakaj – pravzaprav – bi morali tudi mi, v Sloveniji, povečati izdatke za podporo svetovnim revolucionarnim komunističnim organizacijam in njihovim konferencam? Zaradi naše – komunistične – jugonostalgije? Ne, hvala.