Piše: A. H. (Nova24TV.si)
Po evropskih volitvah so se zaradi nezadovoljstva nad delovanjem Evropske ljudske stranke (EPP) v prejšnjem mandatu in vnovičnega imenovanja Ursule von der Leyen na mesto predsednice Evropske komisije pričela pojavljati ugibanja o odhodu stranke SDS iz največje in najmočnejše politične skupine v Evropskem parlamentu. Slednja pa so postala še glasnejša, odkar je postalo jasno, da slovenska kandidatka za komisarko Marta Kos uživa podporo pri imenovanju. A prvak SDS Janez Janša je nedavno napovedal, da do odhoda iz EPP vendarle ne bo prišlo zaradi same situacije, ki je drugačna kot v času prejšnjega mandata.
V nedavnem intervjuju za Radio Ognjišče je predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša podrobneje pojasnil, kakšna situacija botruje odločitvi, da stranka ne zapusti EPP. Uvodoma je povedal, da je prišlo do resnega zapleta pri imenovanju ključnih ljudi v Evropsko komisijo, konkretneje vseh šestih podpredsednikov. “Gre za tehtnico, tudi za lakmus, ki bo pokazal, ali bo šla naslednja komisija v bolj pravo smer kot prejšnja.”
Drugačne so razmere znotraj Sveta EU in Evropskega parlamenta
Mnogi po besedah Janše mislijo, da pod isto predsednico ni mogoče iti v bolj pravo smer. “Sam nisem 100-odstotno prepričan, da to ni mogoče, ker so se spremenile razmere v Svetu EU, kjer imamo danes veliko večino desnih ali desnosredinskih vlad in vsaka ima en glas v Svetu EU,” je poudaril in dodal, da je drugačno razmerje sil tudi v Evropskem parlamentu. “Ni prišlo do kakega hudega pretresa, ampak v Evropskem parlamentu pri vprašanjih kulturnega boja obstaja desna večina, ne leva kot v prejšnjem mandatu. Pri mnogih vsebinskih vprašanjih se bo to tako ali drugače odrazilo,” je prepričan Janša.
EPP si prizadeva za vzpostavitev drugačne večine
“Tukaj je še Evropska komisija, kjer bo sestava tudi drugačna, ker so vlade, ki imenujejo komisarje, v večinskem delu Evrope desne ali desnosredinske, kar bo morala tudi predsednica upoštevati pri svojem ravnanju,” je ob tem še dodal. Kot je pojasnil, bi imenovanje člana stranke Giorgie Meloni Bratje Italije na podpredsedniško mesto pomenilo, da je nastala tukaj ohlapna desna koalicija. Temu sicer socialisti nasprotujejo. “Če bo šlo to skozi, bo pomenilo, da se je zbrala neka večina mimo socialistov, zelenih, ekstremne levice. Poleg EPP so tudi konservativci. Ni pa te večine brez liberalcev Renew. To okoliščino je izkoristila Marta Kos, ki je zaradi tega v odboru dobila podporo, drugače je ne bi,” je pojasnil Janša, ki je med drugim tudi povedal, da ni sicer prav nikakršne garancije, da nekdo z nahrbtnikom, kot ga ima Kosova, mandat tudi dokonča. “Dovolj je, da pride v javnost en sam dokument, ki dokazuje, da je delovala v tajni politični policiji, pa bo mandata konec,” je opozoril.
“Zaradi te situacije, ki je v Evropskem parlamentu, SDS ne bo zapuščala EPP, ker je v ozadju nekaj ravno obratnega od tega, kar nekateri razlagajo,” poudarja Janša, ki pravi, da si EPP prizadeva za vzpostavitev večine, ki bo drugačna, kot je bila v prejšnjem mandatu. “Če ne bo uspela, bo EPP na resni preizkušnji,” je prepričan.
Vse več trenj v navezi s S&D in Renew
Spodnja fotografija bolj nazorno prikazuje, v kako drugačnem položaju je EPP, saj ima ta tokrat priložnost, da se povezuje tudi s Patrioti za Evropo. Tudi dolgoletni dopisnik Dela Peter Žerjavič poudarja, da ima “EPP na razpolago alternativno desno večino, če v neuradni proevropski “koaliciji” ne more doseči svojega“. “To možnost je EPP že nekajkrat izrabila. Zato je trenj v navezi s S&D in Renew vse več,” pojasnjuje Žerjavič.
Da se stvari premikajo za desno sredino v pravo smer, pa ponazarja tudi eno od nedavnih konkretnih glasovanj. Evropski poslanci so namreč šli v podporo preložitve začetka izvajanja lani sprejete uredbe EU o krčenju gozdov. Ob tem pa tudi sprejeli več dopolnil. “EPP je sprejetje tega, po pričakovanjih, dosegla ob pomoči trde in skrajne desnice (ECR, Patrioti, suverenisti), pa tudi dela Renew, vključno s poslancem Šarcem,” je ob tem na družabnem omrežju X komentiral Žerjavič.
Tomc: Vesela sem, da se je z letošnjimi evropskimi volitvami Evropa nekoliko zasukala v desno
“Še preden je z delom začela Evropska komisija, se je v Bruslju že potrdila volja volivcev, ki so večino namenili drugačni koaliciji kot v prejšnjem mandatu,” poudarja evropska poslanka Romana Tomc iz vrst SDS, ki znotraj EPP zaseda eno od podpredsedniških mest. Kot izpostavlja poslanka, je v tem tednu v Bruslju potekalo mini plenarno zasedanje, na katerem so evropski poslanci med drugim glasovali o uveljavitvi uredbe o krčenju gozdov. “Poleg Evropske ljudske stranke so proti uveljavitvi glasovale tudi ostale desne stranke (ECR, Patrioti), pa tudi del liberalcev. S takšno koalicijo uveljavitev uredbe ni bila podprta,” je izpostavila in izrazila veselje nad tem, da “se je z letošnjimi evropskimi volitvami Evropa nekoliko zasukala v desno”. “To pa je seveda trn v peti socialistov in levice. Ljudje so pokazali, kakšno Evropo si zares želijo.”
Pojasnila je tudi, da gre v konkretnem primeru za zakon, ki ga je Evropski parlament sprejel aprila lani in naj bi konec letošnjega leta stopil v veljavo. Spomnila je, da je zakon podprla EPP, ker ta podpira “konec nezakonitega krčenja gozdov, ki se dogaja za proizvodnjo soje, kave, gume, palmovega olja in tako dalje”. “Vendar pa je, bližje kot je bil datum dejanske uveljavitve zakona, vedno bolj kazalo, da je še mnogo stvari ostalo nedorečenih in nerešenih. Kako bo zakon dejansko izgledal v praksi, kako bo njegova uveljavitev vplivala na evropske kmete, podjetja? Žal se je izkazalo, da bi zakon v tej obliki s svojo birokracijo in zapletenostjo dušil evropske kmete in industrijo,” je pojasnila in dodala, da temu EPP seveda nasprotuje.
Tomčeva pravi, da si želijo zaščititi gozdove, “a ne na račun kmetij in podjetij, ki se že tako pogosto znajdejo v nezavidljivem položaju”. “Sama tega ne morem dovolj poudariti, tudi ko se pogovarjamo o zelenem prehodu in podobnih temah. Že prav, a ne na račun tistih, ki pridelujejo našo hrano in ustvarjajo delovna mesta,” je jasna evropska poslanka, ki pravi, da je zaščita gozdov seveda cilj, ki še naprej ostaja, a se ji zdi bolj pomembno, da so zakoni napisani na jasen in premišljen način, ne pa da se gre v njihovo sprejetje zgolj zato, ker se z njimi izraža neke ambicije. “Namesto da države dušimo z birokracijo, jih moramo spodbuditi k temu, da same aktivno zaščitijo svoje gozdove. Konec koncev so naši gozdovi naša pljuča,” poudarja poslanka.
