Piše: Lucija Kavčič
Slovar Fran je izložbeno okno, ki pomaga vzpostavljati stik slovenskega jezikoslovja z uporabniki, je med drugim dejal dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ter urednik portalov Fran, Franja in Franček.
Ob mednarodnem dnevu slovarjev je ZRC SAZU zaznamoval 10 let spletnega portala Fran. Povejte nam, prosim, ali portal dosega svoj namen in ali ga še dopolnjujete?
Pravzaprav ga presega, nikdar si nismo mislili, da bo tako zelo posegel v slovenski jezikovni prostor in dosegel toliko ljudi. Še nikoli v zgodovini ni toliko govorcev slovenščine po vsem svetu uporabljalo tako veliko jezikovnih informacij. Poleg tega smo se lahko s pomočjo portala Fran raziskovalke in raziskovalci slovenščine povezali z vsemi, ki slovenščino uporabljajo ali jo raziskujejo. Začeli smo z 20 slovarji, zdaj jih je 45, začeli smo s petimi zbirkami, zdaj jih 14. Ves čas smo vztrajali z jezikovnim in terminološkim svetovanjem, podvojili smo slovenski lingvistični atlas. Začeli smo s 513.432 slovarskimi sestavki, zdaj jih je 764.931. V desetih letih smo na portal Fran torej dodali več kot 250.000 novih slovarskih sestavkov. Od teh je bilo 192.061 narejenih na novo, preostali pa so bili retrodigitalizirani, torej digitalizirani prej natisnjeni slovarji. To so res neverjetne številke. Obisk je temu primeren. Po petih mesecih je Fran beležil en milijon iskanj, po dveh letih 11 milijonov iskanj, danes jih imamo že 454 milijonov, na dan imamo okrog 300.000 iskanj.
Portal Fran je pomemben navzven, saj z njim, če se tako izrazim, služimo ljudem, ampak hkrati je Fran samo odtis našega dela, odsev v motnem ogledalu, izložbeno okno, ki nam pomaga vzpostavljati stik slovenskega jezikoslovja z uporabniki. V ozadju Frana pa so življenja, vztrajno delo in vrhunski raziskovalni uspehi več generacij raziskovalk in raziskovalcev.
Portal Franček najbolj poznajo šolarji …
Frančka uporabljajo neposredno v šoli in za razreševanje jezikovnih vprašanj v času šolanja. Kot slovar je uporaben tudi za tiste odrasle, ki niso vešči uporabe klasičnih slovarjev. Pri mladih je dvig uporabe jezikovnih informacij še večji kot pri odraslih. Kar pomislite, kolikokrat smo mi v osnovni šoli odprli SSKJ, pravopis ali podoben slovar. Danes tako prek Frančka kakor prek Frana brska večina osnovnošolcev in srednješolcev, v dveh letih je imel Franček že čez milijon iskanj.
Po novem deluje tudi portal Franja.eu. Za kakšen slovarski portal gre?
Portal Franja združuje dvojezične slovarje za jezikovne pare najpogosteje rabljenih jezikov s slovenščino. Obsega 20 slovarjev in kar 981.354 slovarskih sestavkov. Od jezikov pokriva angleščino, nemščino, francoščino, italijanščino, srbščino, hrvaščino, bosanščino, črnogorščino, ruščino, španščino, madžarščino, ukrajinščino, romunščino, latinščino in staro grščino. Za te jezike so izbrani najkvalitetnejši dostopni dvojezični slovarji z izjemo tistih, za katere nam še ni uspelo urediti avtorskih pravic ali retrodigitalizacije. Nabor slovarjev se bo še širil, na primer s švedščino.
Franja je tudi smiselno povezana s portalom Fran, tako da se tudi funkcionalnost Frana z njo povečuje. Portal se imenuje po osrednji predstavnici slovenskega ženskega gibanja ter podpornici znanja in umetnosti Franji Tavčar.
Ogromno ste naredili za slovenski jezik: tudi iPhone od letos govori slovensko. Zakaj je to pomembno in zakaj je pomembno, da slovensko govori tudi ChatGPT?
Najprej zato, ker vse to pomeni brezplačno učenje slovenščine skozi vsakdanje življenje in zabavo. Potem pa tudi zato, ker tovrstna prisotnost slovenščini utrjuje položaj med stotimi (ali morda šestdesetimi) največjimi, najpomembnejšimi jeziki na svetu. Zanimivo je tudi spoznanje, da bosta ChatGPT in umetna inteligenca nasploh še dodatno utrjevala slovenski knjižni jezik, saj težita k povprečju, ne k napakam.
Kam se lahko obrnejo tisti, ki v skrbi za slovenski jezik opazijo napise, ki niso v slovenščini, pa bi po zakonu morali biti?
Tu moramo ločevati dve vrsti napisov: če gre za ime podjetja, lokala ali podobo (npr. McDonalds, Müller, Mercator, Burger King), potem je presojanje glede tega, ali je to zakonito ali ne, precej kompleksno, večinoma inšpektorat presodi, da so takšni napisi zakoniti. Zato je bistveno, da smo pozorni na vse druge napise: ti pa morajo biti dosledno v slovenščini. Če so hkrati še v angleščini, mora biti slovenski napis bolj opazen. Prijavo napisa v tujem jeziku lahko povsem preprosto anonimno vložimo vsi kar prek spleta »Prijava kršitve Tržnemu inšpektoratu brez uporabe e-identitete«. Ne boste verjeli, ampak takšnih prijav skoraj ni! Če jih vložimo, smo v veliki večini uspešni. Ampak jih ne. Vsi se samo pritožujemo, redki pa se opogumijo, fotografirajo kršitev in jo prijavijo.
