Piše: Domen Mezeg (Nova24tv.si)
“Predlagam, da se za komentar teh številk obrnete na profesorja Marka Milosavljevića. On je še lansko leto veljal za največjega medijskega strokovnjaka, kar se tiče komentiranja in analiziranja podatkov o gledanosti na RTV,” pa je dejal bivši direktor TV Slovenija Uroš Urbanija. Na komentar strokovnjaka Milosavljevića še čakamo.
Pod politično nastavljenim vodstvom RTV se dogaja najnižja gledanost Dnevnika in Odmevov od leta 1958. Dnevnik gleda komaj 4,5 % gledalcev, Odmeve le še 3,3 %. Davkoplačevalci za obe oddaji še naprej plačujemo milijone. Še več: z letom 2025 se bo podražila še RTV naročnina. Oddaja Dnevnik je od 15. julija do 15. avgusta 2024 zabeležila komaj 4,5 % gledanost oziroma zgolj 16 % tistih, ki so bili takrat pred malimi zasloni.
Zgodovinsko nizka gledanost TV Slovenija
V povprečju si je posamezno oddajo ogledalo le še 86 tisoč gledalcev, kar je znatno manj kot v istem obdobju leta 2020, ko si je oddajo v povprečju ogledalo 121 tisoč gledalcev. Kam je padel informativni program TV Slovenija, ki smo mu davkoplačevalci v zadnjih letih namenili milijone evrov, pove podatek, da je leta 2003 oddajo Dnevnik v povprečju gledalo več kot 222 tisoč gledalcev, danes le še 86 tisoč.
Katastrofa se je začela z “depolitizacijo”
Vse skupaj se je seveda začelo z opevano “depolitizacijo” javnega zavoda po nastopu trenutne vlade Roberta Goloba. Po nastopu se je slednja močno zavzela za poseg v uredniško politiko javnega zavoda pod pretvezo “čiščenja janšizma”. Ker se je Golob zavedal, da je njegova javnomnenjska podpora odvisna zlasti od vpliva na medije, je vlada ekspresno že poleti julija 2022 sprejela novelo zakona o RTVS. Posebno vlogo pri uničevanju javnega zavoda pa je odigrala skrajna Levica.
Zaradi odložilnega veta državnega sveta se je njeno sprejemanje zavleklo, nakar so bili s strani SDS vloženi podpisi za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma. Ta je bil izpeljan 27. novembra 2022. Na isti dan sta potekala še referendum o zakonu o dolgotrajni oskrbi in referendum o spremembah zakona o vladi. Bliskovitemu sprejemanju zakona med poletnim dopustom je kmalu sledila še ena kontroverznost.
Predsednica je javno pokazala glasovnice in razdelila slovensko javnost
Zanjo je poskrbela novoizvoljena predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki se je pridružila promociji osrednjih medijev “ZA” “depolitizirano” RTV Slovenija, obenem pa pokazala, da ni predsednica vseh, saj je s fotografijo izpolnjenih glasovnic za tri referendume jasno pokazala, na katero stran se je postavila, ko je predčasno glasovala. Seveda to ni bil edini primer, da je predsednica razdelila ljudi in mednje vnesla slabo voljo.
To je denimo počela tudi s sporno izjavo, namenjeno slovenski manjšini v Trstu, da je njihova domovina Italija. Zakon je pričakovano na koncu podprlo 62,83 odstotka volivcev. Nato pa je več vodilnih na RTV s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta zavoda Petrom Gregorčičem na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti več členov zakona. US je pobudo, ki so jo predlagatelji vložili hkrati s predlogom za začasno zadržanje, obravnavalo na desetih nejavnih sejah, na katerih so ustavni sodniki obravnavali več različnih osnutkov vsebinskih odločitev.
Obisk EU komisarke Jourove na ustavnem sodišču
Iz odločanja sta bila sicer izločena dva ustavna sodnika – Rok Čeferin in Neža Kogovšek Šalamon. V času odločanja ustavnega sodišča o sporni noveli pa je sledila še ena kontroverznost. Sodišče je nepričakovano obiskala evropske komisarke Vera Jourova in se sestala s predsednikom sodišča Matejem Accettom, kar mnogi razumejo kot pritisk na neodvisno delo sodišča. Domnevalo se je, da naj bi bila Accetu v zameno za ugodno sojenje celo obljubljena ugledna služba na EU sodišču.
Celotna vsebina pogovora med Accettom in EU komisarko sicer vse do danes ostaja neznanka, čeprav si je za njeno razkritje posebej prizadeval EU poslanec Milan Zver. Spomnimo še, da je podpredsednica Evropske komisije Jourova tudi javno izrazila podporo Golobovem zakonu o RTVS, ker naj bi ta predstavljal pomemben korak za svobodo medijev. Spomnimo, da je maja 2023 US odpravilo začasno zadržanje novele zakona.
Vendar pa o vsebini US še ni odločilo (vprašanje je če kdaj sploh bo …). Pobudniki ustavne presoje novele zakona o RTV Slovenija s prvopodpisanim Gregorčičem so zatem napovedali, da bodo pravico iskali tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice. Evropsko sodišče za človekove pravice pa je nato kot nedopustno označilo pritožbo, da je ustavno sodišče z odpravo začasnega zadržanja dela novele zakona o RTV Slovenija odvzelo pravico do poštenega sojenja in učinkovitega pravnega sredstva.
Novela zakona je namreč z neodločitvijo US o vsebini novele prišla v pat pozicijo, prvopodpisana pa sta ocenila, da so bila v Sloveniji izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva. Sicer pa je že junija 2023 začel delovati novi svet RTV Slovenija. (Za še eno kontroverznost je tudi pred tem poskrbela Pirc Musarjeva, ki je že januarja s pomočjo loterijskega žrebanja določila trajanje mandatov članov Sveta RTVS.) Za predsednika Sveta so izvolili popolnoma neizkušenega Gorana Forbicija, ki prihaja iz nevladnega sektorja. Mimogrede: Spomnimo, da je čistke vladi neljubih novinarjev RTV podpisal prijatelj Nike Kovač Rok Smolej. Kovačeva je prav tako pripadnica levega nevladnega sektorja, ki neposredno vpliva na Forbicija.
Po prevzemu RTVS so se začele obsežne čistke na vodilnih mestih in preganjanje/šikaniranje vseh zaposlenih, ki se v času Janševe vlade niso “izkazali” ali pa so v tistem času prišli do zaposlitve na javnem zavodu oziroma do vidnih položajev. Zadeve so prišle tako daleč, da so morali nekateri zaposleni na urgenco UKC Ljubljana, denimo TV novinarka Valentina Plaskan. Pri tem na bi imela ključno vlogo vladajoča Levica pod vodstvom Aste Vrečko. Vsakogar, ki ni bil 100-odstotno “na liniji”, so se skušali znebiti. Mnogi sodelavci so dobili odločbe za čakanje na delo in prepoved dostopa na delovno mesto.
Brutalen obračun z oddajo Panorama
Novo vodstvo RTV Slovenija se je posebej brutalno zneslo nad novinarji ukinjene oddaje Panorama. Najprej jim je vročilo ponižujoče odpovedi delovnega razmerja, v podpis pa ponudilo nove, znižane za deset plačnih razredov. Posebej brutalno so se znesli nad nekdanjim dolgoletnim sodelavcem Valentinom Arehom, ki so ga premestili v 40. plačni razred, kot da bi bil novinar začetnik. Obenem so mu ponudili delo v športnem uredništvu. Da je novo vodstvo popolnoma nesposobno, se je že kmalu pokazalo z odstopom predsednika uprave RTV Slovenija Zvezdana Martića maja letos. To je tisti “visoko profesionalni” gospod, ki je na sejo v DZ o medijih prišel popolnoma nepripravljen.
Sledilo je še več odstopov, med drugim je z mesta člana uprave RTV Slovenija odstopil Andrej Trček. Že decembra 2023 pa je odstopil še en član uprave RTVS Simon Kardum. Ob svojem odstopu je dejal, da trenutna pot RTV Slovenije ni prava in da je le-ta ne bo rešila iz izjemno težkega položaja. Nova predsednica uprave RTV Slovenija je septembra postala vršilka dolžnosti na tej funkciji Natalija Gorščak. Ob njenem imenovanju so se pojavili očitni indici, da je javni zavod zlorabila za samopromocijo, da bi se “dokopala” do odgovorne funkcije. Kandidaturo za predsednika uprave je tedaj sicer podal tudi direktor Nove24TV Boris Tomašič.
Cenzura: prepoved “nenaših” gostov v TV oddajah
Odkar se je zgodil tako rekoč popoln prevzem RTV Slovenija, se je ta po pričakovanjih spremenila v “rdečo trdnjavo”, ki je bila nagrajena s povišanjem RTV prispevka in popolnim šikaniranjem vseh drugače mislečih. Med drugim je Polona Fijavž, odgovorna urednica na TVS, prepovedala intervju z Uršo Cankar Soares, koordinatorico Pohoda za življenje, rekoč, da ni primerna za žanr intervjuja. Spomnimo še, da so na RTV februarja letos izklopili program Nova24TV iz oddajnikov za sprejem prek antene. 60 tisoč gospodinjstev tako lahko gleda le ideološko oprano RTV. To je cenzura drugače mislečih.
Predsednik ZNP Tomšič: “Tako enobarvni program za večino preprosto ni več zanimiv”
V zadevi smo na javni zavod naslovili tudi novinarsko vprašanje. Situacijo je za naš medij komentiral poznavalec področja, sicer predsednika Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič, ki je uvodoma izpostavil, da je imela v preteklosti monopol nacionalna TV, pozneje pa so se pojavile tudi drugi informativni programi (POP TV, kanal A, Planet TV, Nova24TV itd.). “Drugo je pa sama kakovost. T. i. depolitizacija, ki so jo napovedovali Robert Golob in njegovi, se je dejansko sprevrgla v svoje nasprotje. Tako enostranski informativni program kot je sedaj, še ni bil nikoli. Prej je bilo vsaj nekaj notranje pluralnosti.”
“Prejšnje vodstvo si je dejavno prizadevalo za bolj raznovrsten, bolj uravnotežen program,” je dejal Tomšič. Prej so vabili ljudi, ki so zadeve osvetlili iz različnih zornih kotov, predstavljali različna stališča itd. Sedaj pa se pojavljajo oddaje s skupino sogovornikov, ki razpravljajo o neki temi, vendar vsi s podobnimi nazori. Vsakokrat gre za skupino levičarjev. In oddaje, kjer se pojavljajo ljudje drugačnih nazorov, so vedno bolj redke, dogaja se cenzura (primer Urše Cankar Soares, ki jo je želel intervjuvati Jože Možina; pogovor je iz ideoloških razlogov urednica prepovedala …). Tomšič: “In tako enobarvni program za večino preprosto ni več zanimiv.”
Kaj na to poreče “največji medijski strokovnjak”?
Poklicali smo tudi nekdanjega direktorja TV Slovenija Uroša Urbanijo: “Predlagam, da se za komentar teh številk obrnete na profesorja Markota Milosavljevića. On je še lansko leto veljal za največjega medijskega strokovnjaka, kar se tiče komentiranja in analiziranja podatkov o gledanosti na RTV. Milosavljević je še lani, vsak mesec tako ali drugače analiziral podatke o gledanosti RTV. Recite mu, da je Urbanija rekel, da se obrnite na njega, ker zelo dobro analizira.” Ker je bil gospod Milosavljević navkljub vsem našim naprezanjem po telefonu nedosegljiv, smo mu poslali novinarsko vprašanje. Na odgovor še čakamo.
