Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Šlo je za lapsus, napačno rabo dvojine. Tako je Robert Golob iz Bruslja dodatno pojasnil svoje javno ovajanje Tatjane Bobnar, ko je razkril, da je k njemu pred volitvami hodila kot policistka in mu ponujala čiščenje janšistov s policije, če bi jo postavil za notranjo ministrico. Na družbenih omrežjih se je kot požar razširil posnetek, kako je isti Golob lani na POP TV zagotavljal, da je Bobnarjevo prvič srečal po volitvah. Torej je lagal ali lani ali ta teden.
Golob se je moral odzvati, ker te nerodnosti celo največji mediji niso mogli zamolčati. “Zaplezal se je” na najbolj gledani televiziji, ki jo vodi soproga Draga Kosa Tjaša Slokar Kos, Kosovo sestro Marto Kos pa Golob po propadu s Tomažem Veselom ravno poskuša “inštalirati” za evropsko komisarko. Tudi Marta Kos se bori proti janšistom.
Povrhu vsega se je Golob zaplezal ravno tedaj, ko je Tatjano Bobnar javno ovajal, da bi morala biti v enakem kazenskem postopku, v kakršnem se je ravno znašel sam. Golob in Bobnarjeva sicer zadnje čase javno licitirata, kdo je bolj zlorabljal funkcijo za strankarsko vplivanje na policijo, ki bi morali biti nestrankarska.
Golob ni napačno uporabil dvojine, kot je zatrdil. Lani je povedal: “Preden sta bila oba imenovana, tako ministrica kot tudi direktor policije, jaz sem jih takrat prvič spoznal. To je bilo 31. maja, dan pred imenovanjem.” Izrecno je poudaril, da je oba, ministrico in direktorja policije, spoznal takrat, torej 31. maja. Dvojine ni uporabil, govoril je o obeh v množini – skladno z narečjem morda. To kaže tudi posnetek.
Da ima Golob resne težave z resnicoljubnostjo, je pokazala dodatna dimenzija njegovega nastopa. Na ovadbo policije se je odzval tako, da je policiji očital preteklo “zaplinjanje države” in zagrešitev najhujše kršitve človekovih pravic, odkar imamo državo. Premier je, da bi se ubranil, lagal. Vedel je, da govori laži. To je opredelitev laganja. Kršitve človekovih pravic, še posebej hude, presojajo sodišča. Kršitev policije v navezavi na rabo plina in razgon nasilnih protestnikov sodišča niso ugotovila. Obratno – postopki, ki so jih iz vladnih strank zahtevali po prevzemu oblasti proti policijskim šefom, so propadli.
Še huje je, ker je bilo lažnivo obtoževanje policije širša akcija. Prvi je lažnivo obtožbo že navsezgodaj zjutraj pred nastopom premiera objavil Primož Cirman na Necenzurirano. Po nastopu premiera pa je isto lažnivo trditev na omrežju X objavila še vlada, kjer urad za komuniciranje vodi Cirmanova soproga Petra Bezjak. Ni nujno, da je to storila ona. Lahko v vlado še sega dolga roka Vesne Vuković.
V normalni državi bi bilo lažnivo propagandno potikanje nečednosti policistom še večji škandal kot laganje o svetovalki predsednice republike Nataše Pirc Musar. Pa, če je o njej premier lagal lani ali ta teden. Ali obakrat. Deloma je še razumljivo, da takšne stvari počnejo strankarski bojevniki, kar je bil nekoč za cel kup levo sredinskih strank velik prestopnik Jani Möderndorfer, danes pa je najbolj značilen vojščak polbrat urednika Mladine Gregorja Repovža Lenart Žavbi, ki je pred volitvami iz Levice tudi prestopil k Svobodi. Nikakor pa ni običajno in razumno, da vlogo vojščakov, ki so za koristi stranke izrekajo očitne neresnice, prevzamejo šefi vlad. Tudi takrat ne, ko jim gre zelo za nohte, kot je poskušala Golobovo reakcijo pojasniti Bobnarjeva. Ali pa, ko so do vratu v dreku, kot bi morda rekel kdo drug.
Šef vlade, če se obnaša kot strankarski vojščak, izgubi več kot le zaupanje ljudi, v težave spravi vse, ki jih vodi. Kdo pa lahko še ve, ali Golob v jezi že spet ne uporablja narobe dvojine ali množine in ali mu niso že spet ukradli identitete, kar je zatrdil, ko sem razkril, da ima odprt račun na Banki Raiffeisen v Romuniji, le streljaj od nekdanjih prostorov GEN-I, ko je javno zatrdil, da v tujini nima računov.
Dodatna težava za Goloba je v tem, ker vemo, da njegovi poslanci v parlamentu že dve leti preprečujejo opozicijski nadzor njegove vlade in preiskovanja sumov nepravilnosti. Tistih v državnem GEN-I, pa tudi pri vodenju vlade. Onemogočajo tudi preverjanje plačil podjetju Vukovićeve (in Cirmana, ki je to vzporedno podjetje na koncu zaprl) iz državnega GEN-I, ko so necenzurirani še delali za državni Siol.net.
Med varuhi Goloba, ki so preprečevali doslej običajen nadzor oblasti, so celo poslanci opozicijske NSi Mateja Tonina, ki so na to vlogo pristali, ker so upali, da bodo na ta način ohranili svoje ljudi na vrhu državnih podjetij, koristi v parlamentu pa pridobili na račun večje SDS, ki jim je na volitvah konkurent. Deloma se je ta “pakt” zalomil, ko so jim svobodnjaki odstavili direktorja DARS Valentina Hajdinjaka, ker je Golob pač požrešen in hoče povsod svoje kadre. V težave pa je oboje spravil izkušeni Janez Janša, ki v igri navideznega nadzora oblasti ni bil pripravljen sodelovati in NSi se je s tem znašla v nerodnem položaju, ko je namesto za opozicijo obveljala za tihega koalicijskega partnerja Goloba, ki mu zaradi tega ni zaupati, Golob pa kot čudaški politik, ki v nič daje opozicijo in volivce za njimi. Podobno se je mu je zalomilo pri Bobnarjevi, kjer je tudi želel popolno podrejenost in nadzor vsega, da ne bi šlo kaj narobe. A se mu je Bobnarjeva uprla.
Da preprečuje nadzor in poskuša nadzorovati celo policijo, ima Golob gotovo razloge. Najbrž strah.
Golob je, če pogledamo širše, postavil povsem nove meje v državi, kaj se sme početi, če vodiš državno podjetje ali če dobiš oblast v celotni državi. Dela njegovih dosežkov se po tihem politična elita tudi veseli. Tudi tista v opoziciji, ker jim bo koristilo. Za nekajkrat je, denimo, povečal financiranje političnih strank iz proračuna, krepko pa namerava povišati še funkcionarske plače. Slednje se dogaja na precej Golobji način. Najprej je s povečanjem vlade za pet dodatnih ministrstev poskrbel za velikansko množico novih funkcionarjev in političnih služb za kadre iz Svobode, SD in Levice. Pri nadaljevanju, da bi vsem še močno povišal plače, pa se je mu je nekoliko zalomilo. Doslej je bilo veliko govorjenja in malo akcije, ki bi se funkcionarjem poznala v denarnicah. Za vsaj nekaj dogajanja je, ker je premier predolgo le govoril in obljubljal, poskrbelo ustavno sodišče. In posledica je, da imajo vrhovni sodniki in najvišji tožilci zdaj krepko boljše plače kot ustavni sodniki, premier, poslanci in predsednica republike.
Po inflaciji ministrov in političnih nastavljencev smo dobili sračje gnezdo pri plačah.
Teh Golobovih “dosežkov” celo obisk pri odhajajočem ameriškemu predsedniku Bidnu v prihodnjih dneh ne bo mogel zakriti in odpraviti. V srečanju bo celo nekaj za Goloba nerodne simbolike. Kot Biden tudi Golob ne more računati na drugi mandat.
Le da pri Golobu ni razlog starost. In pri Golobu še to ni gotovo, ali bo dokončal ta mandat, ki ga ima. Kar je Bidnu uspelo.