Piše: Nova24tv.si
Že od poznega leta 2022 neprestano poročamo o padcu industrijske proizvodnje v Sloveniji – ta je na medletni ravni upadla za 7,3 odstotka, kar je največ med članicami unije. V medletni primerjavi je industrijska proizvodnja v evrskem območju nazadovala le za 2,9 odstotka, v EU pa za 2,5 odstotka, se pravi skoraj trikrat manj kot v Sloveniji. Zdaj padec dobiva konkretne obraze in zgodbe ljudi, ki ostajajo brez služb. Gorenje je pred kratkim sporočilo, da bo zaprlo obrat v Rogatcu, kjer je zaposlenih 120 ljudi, poroča STA.
“Zaradi močnega cenovnega pritiska pri izdelavi aparatov bomo po zaprtju obrata komponente pridobivali od zunanjih dobaviteljev. Poleg tega nekatere linije hladilno-zamrzovalnih aparatov, za katere smo izdelovali komponente v Rogatcu, niso več v proizvodnji oziroma aparati ne potrebujejo več takšnih komponent, ki jih lahko še izdelujemo v Rogatcu,” so pojasnili v Gorenju.
Zaradi vlade delodajalci plačujejo več, delavci dobijo manj
Takih zgodb je vsak dan več. Podjetja zapirajo manjše obrate, ker si enostavno več ne morejo privoščiti plačevanja visokih stroškov dela za navadne delavce brez posebnih spretnosti, ki redko naredijo dodano vrednost v višini minimalne plače. Tudi s strani Levice forsirani “delavski prevzem” Mariborske Livarne se je medtem končal s stečajem.
V času, ko stranka Levica diktira od realnosti povsem ločeno višanje minimalnih plač, je takšno stanje v industrijah z nizkimi maržami pogubno. Rast minimalne plače je bila sicer le deklaratorna, saj so jo pospremili tudi vedo novi prispevki, ki so najedali neto, ter seveda tihi davek na revne, ki se imenuje inflacija. Posledica tega je bilo dejstvo, da so morali gospodarstveniki, ki so tekmovali s tujino delavcem plačevati višji bruto, ti pa so dobili – revalorizirano – nižji neto kot denimo v času Janševe vlade, ko je še veljala Janševa dohodninska reforma, ki je višala plače vsem Slovencem.
Vojna Levice z gospodarstvom
Gre pa za del namerne širše vojne vlade proti gospodarstvu – oz. predvsem ideološko poglavitne stranke koalicije – stranke Levica.
Nedavno objavljeni podatki ameriške agencije Heritage Foudation o indeksu ekonomske svobode potrjujejo, da Slovenija na področju blaginje in kakovosti življenja nevarno nazaduje. Indeks ekonomske svobode za Slovenijo je v času vlade Roberta Goloba katastrofalno strmoglavil. Leta 2022, torej v času vlade Janeza Janše, je ta indeks znašal 70,5, kar nas je uvrščalo med države s svobodnim gospodarstvom. V letu in pol vlade Roberta Goloba je indeks strmoglavil na 68,5 in v letošnjem letu na 65,9. To pomeni, da se padanje indeksa še pospešuje. V tem pogledu smo zaostali celo za večino postkomunističnih držav.
Ves čas smo priča novim davkom in novim birokratskim preprekam, včasih tudi takšnim, katerih namen je očitno izključno nagajanje uspešnim podjetnikom – npr. slavni “zakon o štempljanju”, ki je delavce prisilil, da si pišejo ure kot v manufakturnem kapitalizmu 19. stoletja, delodajalci pa jih beležijo in s tem zapravljajo čas.
Neracionalno in ekonomsko neupravičeno višanje minimalne plače na plečih že tako preobremenjenih podjetij torej ne gre razumeti kot propadli vladni ukrep, ampak kot naklepno škodljiv poseg v gospodarstvo z namenom popolnega razkola. Izvirni daljnoročni načrti stranke Levica, opisani na njihovi domači strani, so izvedljivi le takrat, ko pride do popolnega kolapsa gospodarstva – želijo namreč popolno prepoved zasebnega podjetništva in zasebne lastnine. Takšne stvari pa se ne morejo zgoditi brez kaosa in revolucije.
