Piše: Žiga Korsika
Otvoritvena slovesnost olimpijskih iger je pozornost pritegnila iz napačnih razlogov. Verjamem, da ste si jo ogledali, ali pa vsaj tiste bolj sporne dele, zato jih ni treba dodatno opisovati.
Snovalci so kasneje povedali, da so hoteli z nekaterimi točkami poudariti vrednoto »raznolikosti«. To pojasnilo ni zadostovalo, saj je bilo očitno, da so bili deli predstave namenoma žaljivi. Najbolj sporne točke so bile izbrane iz objestnosti, za katero so vedeli, da ne bo kaznovana. O tem je bilo že veliko napisanega. Še posebej zanimiv se mi je zdel odziv Louisa de Bourbona, potomca francoske kraljeve družine, ki je obsodil groteskno upodobitev revolucije, vključno z obglavljeno Marijo Antoaneto, in oddaljevanje od prvotnega namena olimpijskih iger.
Sam bi pristavil naslednje. Olimpijski ideali ne potrebujejo vrednote »raznolikosti«, saj je ta že tako ali tako integrirana v olimpijske vrednote odličnosti, spoštovanja in prijateljstva. Olimpijske igre slavijo, kar bi Steven Pinker verjetno opisal kot »boljše angele naše narave«. »Višje, hitreje, močneje«, discipliniranje telesa in končni triumf duha nad telesom, mir, zbliževanje človeštva, vse to so visoki ideali, ki izhajajo iz treh temeljnih vrednot. Med njimi ne boste našli »raznolikosti« in to z zelo dobrim razlogom.
Slavljenje raznolikosti same po sebi ni in ne more biti olimpijski ideal. Raznolikost namreč ne potrebuje nobenega truda, je zgolj značilnost človeštva, ki obstaja po božji previdnosti. Ateisti bi dejali, da je naravno stanje sveta, ki se poraja v skladu z njegovimi zakonitostmi. Kot vrednoto jo je nespametno posvojila globalna levica in jo v Parizu skušala nesramno vsiliti še ostalim. Veličina olimpijskih idealov se kaže v tem, da so slepi za barvo kože, vero in ostale posebnosti človeka. Pomemben je le dosežek, dosežen v tekmovalnih okoliščinah, ki jih zaznamuje medsebojno spoštovanje in prijateljstvo tekmovalcev. Občasno ti ideali niso doseženi.
Olimpijske igre so v preteklosti skazile vse vrste škandalov in afer. Želja po zlati medalji se je prevečkrat izrodila v pritlehne goljufije. Žal so tudi te del človeške narave, kot cela vrsta drugih grehov. A ideale imamo zato, da k njim stremimo in se z njimi poistovetimo. Novo priložnost bomo imeli že čez dve leti v Italiji.