Piše: Vane T. Costa
Je že nekaj časa od tega. Pred dobrim letom na vlaku iz Zidanega mosta proti Ljubljani poslušam dve dami, spodobno in dokaj spoštljivo pa vendar z malo strahu, kako se pogovarjata o tem in onem.
Pogovor nanese na prosto časovne aktivnosti vnukinje ene od sogovornic. Pravi da trenira oziroma ima ure jahanja v jahalni šoli v okolici Ljubljane. Tam kjer trenira, je stacionirana »lastniška« kobila Urške Klakočar Zupančič. In da iz meni neznanih razlogov, kot sta rekli dami v pogovoru, da kobilo oddaja za uro jahanja po ceni od 170 evrov (v letu 2023)
Zakaj takšen uvod?
Zato ker prenekatera poteza in izbruh kaže na morebitne paralele med plemenito živaljo iz naslova in njenim vedenjem ob neizkoriščenih zmogljivosti in prepotrebnim zadoščenjem, brez katerega se ne more funkcionirati. Če je časovni razmik med enim in drugim, pride do nenadzorovanih potez, grimas, celo do čezmernih fizičnih reakcij osebe ali oseb. Faza, v kateri je iz teh ali onih razlogov, je nevarna. Ali kot pravijo, »spet« je v manični fazi. To ni normalno, zaradi tega bi lahko zapustili ali večkrat zapuščali sejo. Z redom ki bi ga naj vzdrževala in konkretnim, večkratnim disonantnim nastopom je velika diskrepanca, prepad. Prepad se po njeni zaslugi, veča, širi. Njena mentalna kapaciteta se manjša, da ne rečem spreminja v nekaj kar ni podobno spodobni kognitivni masi, ki ne zadostuje za normalno vsakodnevno funkcioniranje.
Zato je na zelo spodoben način vodja poslanske skupine Jelka Godec predsednico Državnega zbora RS pozvala, da če meni, da kateri od njihovih poslancev dela nered, naj ga o tem opozori. Klakočar Zupančičeva je Bah Žibertovo pozvala, naj preneha s svojim pokroviteljskim tonom. Godčeva je predsedujočo znova pozvala, naj se umiri, in postopkovno predlagala, da naj ta sejo vodi, kot je potrebno. Izpostavila je, da sicer tudi drugi podajajo pripombe, pa nihče nič ne reče. “Torej, predsednica državnega zbora, nehajte gledati v mobitele in ekrane in se nasmihati sami sebi v mobitel in ekran tako, da vidi že cela država, ampak vodite seje tako, kot je treba.”
Še ena ki se ji lahko pridruži, Lena Grgurevič. Nima njenega nivoja, je pa na dobri poti.(foto: izrez zaslona)
V kolikor se s tem ne strinja, Klakočarjeva se lahko, glede na opravo in vedenje, pridruži karavanam zabavljačev in hihitavcev ter hihitavk, ki taborijo na več koncih naše države, pa blizu konj in kobil bo. Simbioza, ki jo tako rada poudarja.
Ali ji lahko kdo pomaga?
Da se s takšnim vedenjem ne predstavlja vzora mirnega in kulturnega obnašanja v hramu demokracije, najbrž ni treba posebej poudarjati. Način vodenja sej s strani predsednice Državnega zbora RS se je do sedaj že večkrat znašel v središču pozornosti. Naši sodržavljani s primorskega konca imajo zelo slikovite izraze za opis njenega vedenja in nastopanja. Zato sploh ne rabi razlagalca, le Robija naj vpraša. Če si bo upal reči.
Roman Vodeb bi brez moje pomoči dodal »nepotešena kobila«. Kobili seveda velja opravičilo. Urši pa napotnico oziroma priporočilo za predavanje o izgorelosti. Tej in takšni izgorelosti, ki je tako močna in zaradi katere izgoreva, posebej tista neustavljivo željo s pomočjo katere stremi k doseganju pozornosti in biti opažena. Žal ne gre. Lahko s seboj odpelje vsaj še dve(s popustom) kolegici iz iste ergele (iščite v slovarju). Naj se zgodi pravočasno. Da ne bo Državni zbor postal »ergela«. Po njeni “zaslugi”.
Še je čas, da izveš, do kod lahko greš, da potem še prideš nazaj, v domači raj!
