Piše: G. B.
V novi številki Demokracije razkrivamo Roberta Goloba kot tipično troživko: dopoldne je predsednik vlade, popoldne vplivnež na Instagramu, zvečer pa preverja, koliko je preko svojih zasebnih podjetij tisti dan zaslužil na račun države. Njegova vladajoča večina pa podira še zadnje demokratične standarde, ki so ostali, medtem ko predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič kaže, da ne pozna niti ustave niti zakonov – kako je torej sploh prišla do diplome iz prava? Pišemo tudi o tem, kako Golobova vlada uničuje tako javno zdravstvo kot tudi javne finance – zdravniki namreč že več kot sto dni stavkajo. Pišemo tudi o hudem porazu hrvaške levice na nedavnih parlamentarnih volitvah ter poskusih, da bi vendarle dobili v roke vladno krmilo. Objavljamo ekskluzivna intervjuja z evropsko poslanko ter nosilko kandidatne liste SDS za evropske volitve Romano Tomc, ki meni, da je čas, da se Evropa obrne v desno, ter publicistom Andrejem Lokarjem.
Če so mainstream mediji še pred dvema letoma prikazovali premierja Roberta Goloba kot nekakšnega »čudežnega dečka« slovenske politike, ki vse obvlada in mu nič ne more priti do živega, je dve leti po zadnjih volitvah njegova podoba klavrna. Robert Golob ima problem. In ta problem je on sam. Ne samo zaradi tega, ker je praktično na vseh ravneh požrl besedo (tudi glede pojavljanja na družbenih omrežij), pač pa tudi zato, ker veliko moralizira in bere levite drugim – in to o stvareh, v katerih je sam zelo šibak. Kot je dejal že nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti: gre za avtentičnega bedaka. In za kaj gre? Gre za to, da Golob, kot je zapisal eden od uporabnikov omrežja X, v eni osebi združuje očitno tri funkcije: dopoldne je predsednik vlade, popoldne vplivnež na družbenih omrežjih, zvečer pa lastnik podjetja Star Solar. Tipična troživka torej.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Vladajoči grobo kršijo demokratične standarde
»Na seji Odbora DZ za zdravje je prejšnji torek prišlo do grobe kršitve Poslovnika državnega zbora, saj je takratni predsedujoči odboru za zdravje Dean Premik kljub številnim opozorilom tako koalicije kot zakonodajno-pravne službe dal na glasovanje protipraven in protiposlovniški predlog ter s tem grobo kršil Poslovnik državnega zbora.« Tako so ob napovedi novinarske konference zapisali v največji opozicijski stranki SDS in ob tem razložili, da je skupina poslancev s prvim podpisanim Borutom Sajovcem 15. marca 2024 v parlamentarni postopek vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o pridelavi, predelavi, prometu in uporabi konoplje v medicinske namene, v katerem je Državnemu zboru Republike Slovenije predlagala, naj se referendumsko vprašanje glasi: »Ali ste za to, da bi bila v Republiki Sloveniji pridelava, predelava, promet in uporaba konoplje v medicinske namene dovoljena?«. Po vložitvi predloga je začel teči tridesetdnevni poslovniški rok za sklic seje matičnega delovnega telesa. »34. nujna seja odbora za zdravstvo, ki jo je sklicala predsednica odbora Tamara Kozlovič, je bila v ponedeljek, 15. aprila 2024, v odsotnosti predsednice odbora pa jo je vodil podpredsednik odbora Dean Premik. Na dan seje sta poslanski skupini Gibanja Svoboda in Levice vložili amandmaje, s katerimi so vsebinsko posegli v naslov odloka in v referendumsko vprašanje, saj so iz prvotnega enega vprašanja naredili dve vprašanji, in sicer: ‘Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelavo konoplje v medicinske namene?’ in ‘Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?’. Omenjeni amandmaji so v tej fazi odločanja nedopustni, drugo referendumsko vprašanje se tako lahko obravnava le z vložitvijo novega predloga za razpis posvetovalnega referenduma, pri čemer bi moral znova teči 30-dnevni rok za obravnavo tega vprašanja,« so opozorili v SDS.
Vlada uničuje javno zdravstvo
»Zdravstvo ostaja ključna prioriteta delovanja te vlade. In glede tega ni nobenega dvoma,« je lani v hramu demokracije zagotavljal premier Golob. Namesto da bi vlada v praksi zavihala rokave in vsa prizadevanja usmerila v ureditev zdravstvenega sistema, je nedavno šla celo v omejevanje pravice do stavke zdravnikov, kar pa v praksi seveda ne bo rešilo javnega zdravstva. Doslej najdaljši zdravniški stavki, ki se je prevalila že v 4. mesec, ni videti konca. Od samega začetka vlada izvaja pogrom nad zdravniki in jih obtožuje, da jim gre samo za denar, ne pa za dobro pacientov, pri tem pa pozablja, da je začetek stavke zakuhala sama zaradi neupoštevanja dogovora, ki je bil podpisan s sindikatom Fides januarja lani. Ker vlada svojih obljub ne izpolnjuje, s svojimi ravnanji pa kaže, da ne razume resničnega stanja v zdravstvu, s tem ko ne išče rešitev, ki bi težave odpravljale, v Fidesu še naprej vztrajajo pri stavki. Nikakor namreč ne morejo sprejeti, da pri nas »definicija javnega zdravstva stoji izključno na pripravljenosti zdravnikov in drugih zaposlenih v zdravstvu, da vsak teden opravijo več deset ur nadur«.
Intervju: Romana Tomc in Andrej Lokar
»Trudim se povedati in pokazati, da so odločitve, ki se sprejemajo v Bruslju in Strasbourgu zelo pomembne za življenje vsakega od nas. Tu, v Sloveniji, ne nekje daleč od nas. Ali bodo ljudje to slišali, je predvsem odvisno od medijev. Tradicionalni mediji na čelu z nacionalnimi mediji niso pripravljeni meni ali pa mojim kolegom dati prostor. Zato uporabljam tudi socialna omrežja,« je v intervjuju za Demokracijo spregovorila evropska poslanka Romana Tomc, sicer tudi nosilka kandidatne liste SDS za volitve v Evropski parlament. »Pogosto sem slišala, da evropske teme za medije niso zanimive, ker jih ljudje ne berejo. Najbrž bo to zato, ker jih ne znajo ali nočejo povedati in prikazati na pravi način. Po liniji najmanjšega odpora raje objavljajo bolj populistične teme in novice o kakšnih škandalih, Če bi se resnično poglobili v evropsko politiko, bi že našli način, da bi tudi ljudem povedali, kako zelo pomembna je evropska politika,« je še dodala.
Za Demokracijo je ekskluzivno spregovoril tudi prvi mož KUD Kdo Andrej Lokar, ki je pojasnil, zakaj ga skuša ministrstvo za kulturo utišati. »Javna agencija za knjigo je bila ustanovljena z najboljšimi nameni: omogočiti malim in mladim kvalitetnim slovenskim založbam, da bi na majhnem slovenskem knjižnem trgu dobile finančni zagon, ki bi pripomogel k razbitju (kvazi)tržnega monopola, ki so ga v obdobju denacionalizacije ustvarile »privatizirane« velike in tudi druge založbe; razrahljati ukleščenost slovenskega založništva v logiko strankarskih interesov; olajšati vsem delavcem v kulturi dostop do trga dela pod ugodnimi in pravno reguliranimi pogoji; nagrajevati meritokracijo drznih individualnih in založniških projektov, ki so v splošnem interesu slovenske kulture in posledično tudi v nacionalnem interesu slovenske države; podeliti slovenski kulturi in Sloveniji priznanje, ki si ga zaslužita in ki ga nista doslej bili deležni; infrastrukturno urediti slovenski knjižni trg in s tem omogočiti bralcu ugoden dostop do knjig, ki jih pač vsak narod mora imeti v svojem duhovnem radiusu.«
Huda zaušnica hrvaškim levičarjem na volitvah
Hrvaški premier Andrej Plenković bo vodil vlado še tretji zaporedni mandat. Na volitvah v sredo, 17. aprila, je namreč njegova HDZ znova osvojila večino, medtem ko je levičarska SDP dobila klofuto. HDZ je osvojila, kot kaže, 61 poslanskih mandatov v saboru, kar je pet sedežev manj kot pred štirimi leti, medtem ko je SDP v primerjavi s prejšnjimi volitvami napredovala za en poslanski mandat. Vendar je razlika še vedno ogromna in znaša 19 poslanskih sedežev. Res pa je, da bo HDZ za sestavo vlade potrebovala koalicijske partnerje, saj potrebuje še najmanj petnajst poslancev iz drugih strank, skupaj torej 76. Zagotovo se ji obeta podpora osmih poslancev diaspore in manjšin, med mogočimi partnerji sta še Most in Domovinsko gibanje ali vsaj eden od njiju. Ni pa izključena niti manjšinska vlada.
Javne finance pod Golobom vse slabše
Fiskalni svet, neodvisni in samostojni državni organ, ki nadzira vodenje javnofinančne politike v državi, je znova kritičen do predlogov proračunskih dokumentov za prihodnje triletno obdobje. Zapisali so, da »projekcije ne zadoščajo trenutno ocenjeni predvideni dovoljeni poti v novem sistemu upravljanja v Evropski uniji«, in ocenili, da analiza nakazuje tudi na nevzdržnost dolga na dolgi rok. Fiskalna politika vlade Roberta Goloba je letos neustrezno naravnana, izrazito ekspanzivno, in tudi ni skladna z lanskim priporočilom Sveta Evropske unije. V proračunskih dokumentih, ki jih je pripravila vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica), je veliko pomanjkljivosti, ki niso upravičene. Dokumenti pa ob skorajšnji uveljavitvi novih fiskalnih pravil predstavljajo zamujeno priložnost za postavitev ustreznega orodja srednjeročnega proračunskega načrta. Posledično bo priprava prvega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta v okviru novega sistema fiskalnih pravil jeseni letos otežena in bo predstavljala veliko težavo oziroma velik izziv, kot so to prijazno napisali v Fiskalnem svetu.
Za Slovenijo je bil vstop v EU in Nato ključnega pomena
V teh pomladanskih dneh mineva dvajset let, odkar se je Slovenija pridružila Evropski uniji in zavezništvu NATO. Potem ko se je Slovenija leta 1991 osamosvojila in bila maja 1992 sprejeta v Organizacijo združenih narodov, si je slovenska politika postavila za glavni cilj pristop k Natu ter v Evropsko unijo. Za slednje je bil sicer konsenz precej višji kot za prvo. Jugoslovansko gospodarstvo pod komunisti je bankrotiralo že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, država pa je preživela samo zaradi zahodnih kreditov. Zaradi nestabilnosti v osemdesetih so tudi ti presahnili in država je bankrotirala še v drugo ter se na koncu razletela v krvi. Slovenija je sicer iz tega klanja izšla zelo poceni, kar zadeva žrtve, ne pa tudi gospodarsko. Val stečajev nam je dokazal, da je tudi slovensko gospodarstvo lahko uspevalo le v zaprtem sistemu regulacij, protekcionizma, centralnega planiranja in subvencij. Pristop k zahodnemu gospodarskemu bloku in njegovim subvencijam je bil torej ključnega pomena za gospodarsko preživetje Slovenije. Za pristop k zavezništvu NATO je bilo precej manj navdušenja, partijskim strukturam je bilo težko priznati, da so ZDA in Nato na koncu le zmagali v hladni vojni in da bo treba zdaj starega sovražnika sprejeti kot vodilno silo vojaško-političnega zavezništva. Po drugi strani pa je vsa Evropa pristopala k temu zavezništvu, zato je morala hočeš nočeš slediti tudi Slovenija, pa čeprav ne z navdušenjem in pri mnogih celo s figo v žepu.
V novi številki Demokracije objavljamo številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Miran Černec, Andrej Sekulović, Matevž Tomšič, Edvard Kadič, Gašper Blažič, Andreja Valič Zver, Keith Miles in Andrej Umek.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
