Piše: Fides
Namesto da bi vlada iskala rešitev za uresničitev stavkovnih zahtev, sprejema sklepe, s katerimi bo rapidno poslabšala dostopnost do zdravstvenih storitev tako v rednem delovnem času kot izven njega.
Prebiranje današnjih vladnih ukrepov za zagotavljanje stabilnosti v javnem zdravstvu kaže na veliko nepoznavanje situacije v zdravstvu. Če so takšne ukrepe pisali na Ministrstvu za zdravje, nas odslej za javno zdravstvo še bolj skrbi, kot nas je doslej.
Uveljavljanje izmenskega dela bo namreč pravno izjemno težek in hkrati za bolnike nevaren poseg v organizacijo dela. Posebej nevarno bo to v okviru sistema zagotavljanja nujne medicinske pomoči.
Ponovno se vidi tudi nonšalanten odnos Golobove vlade do veljavne ureditve področja dela zdravnikov. Nekatere ideje oziroma predstavljene rešitve, ki jih je predstavila vlada, namreč temeljijo na določbah Pravilnika o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki pa je na podlagi dogovora FIDES-a z vlado prenehal veljati v letu 2017 in torej ne more več predstavljati pravne podlage za organizacijo stalne pripravljenosti, skupnega NZV itd., kar pomeni, da bodo predlogi vlade in ravnanja delodajalcev, če bodo temeljila na tej podlagi, dejansko brez pravne podlage in nezakonita.
Iz vladnih pojasnil danes tako ni jasno tudi, kaj pomeni pojem »običajna delovna obremenitev« in kdo bo tisti, ki bo naredil »analizo« ter kako bo to storil, zlasti pa kako se bo to izvedlo do 01.03.2024.
Če bo to prepuščeno javnim zdravstvenim zavodom, bodo strokovna vodstva tista, na katerih ramena bo politika zvrnila odgovornost za ukinjanje dežurnih delovnih mest in vse posledice, ki jih to prinese za zagotavljanje ustreznega zdravljenja. V praksi bo to pomenilo, da bodo zdravniki doma v pripravljenosti na klic. Pri tem je vlada očitno spregledala, da je stalno pripravljenost zdravnikom mogoče določiti le, če imajo za to njihovo soglasje ali pa če imajo o tem sklenjen dogovor s predstavnikom sindikata. Pri stavkajočih zdravnikih ni podanega ničesar od navedenega, zaradi česar bodo takšna navodila vlade pomenila le dodatno obremenitev nestavkajočih zdravnikov, če bodo ti seveda s tem soglašali.
Napovedani ukrepi vlade imajo torej dve bistveni posledici: na ramena tistih, ki bodo še ostali, bo padlo še več dela, v primeru akutne bolezni ali zapletov pri hospitaliziranih pacientih pa le ti ne bodo deležni take oskrbe, kot so jo bili deležni do sedaj. Po tem se vidi, da sprejemajo sklepe tisti, ki zdravstva ne poznajo. Če pa ga, jim ni niti malo mar za bolnike.
