-2.9 C
Ljubljana
sobota, 23 novembra, 2024

Bo obisk zadnjega šefa partije presekal agonijo Golobove vlade?

Piše: dr. Metod Berlec

Afera, povezana z nakupom razpadajoče stavbe »za potrebe pravosodja«, in znotrajkoalicijsko obračunavanje med strankama Gibanje Svoboda in SD ter Golobovo rezanje SD »kot salame« že vpliva na slovensko javno mnenje.

Če verjamemo anketi Mediane, ki je bila narejena za potrebe časnika Delo, bi na državnozborskih volitvah največ, 23,7 odstotka vprašanih obkrožilo SDS pod vodstvom Janeza Janše. To je dve odstotni točki več kot pred enim mesecem. Gibanje Svoboda bi tokrat izbralo 16,8 odstotka vprašanih (prejšnji mesec 14,4 odstotka). Levico bi volilo 5,3 odstotka vprašanih, kar je slaba odstotna točka več kot pri prejšnjem merjenju. NSi bi dobila 5,1 odstotka, prejšnji mesec 4,6 odstotka. Na petem mestu se je znašla SD, ki bi jo pri prejšnjem merjenju obkrožilo 7,5 odstotka vprašanih, tokrat komaj 2,6 odstotka. To pomeni, da se stranka ne bi uvrstila v parlament. Ocena dela vlade je tokrat najnižja v tem mandatu. 55 odstotkov vprašanih delo Golobove vlade vidi negativno (januarja 47 odstotkov), dobrih 28 odstotkov srednje (januarja 30), pozitivno pa manj kot 15 odstotkov (januarja 20). Vladi so vprašani namenili srednjo oceno 2,28 (januarja 2,55), državnemu zboru pa 2,40 (januarja 2,62). Posledično je SD v ponedeljek na konferenci sklenila, da gre aprila na volilni kongres.

Agonija Golobove vlade je prišla v novo fazo, smo zapisali v prejšnji številki Demokracije. Z vsakim tednom se ta s korupcijsko-klientelističnimi aferami samo še stopnjuje. V tokratni številki revije opozarjamo, da medtem ko se v vladni koaliciji ukvarjajo sami s seboj, ko že tedne stavkajo zdravniki, sodniki, tožilci, upravni delavci in še bi lahko naštevali, se predsednik vlade Robert Golob do problemov obnaša, kot da se ga ne tičejo. Niti govori ne več o njih. S svojo partnerko Tino Gaber je skoraj več na dopustu kot na delovnem mestu, ugotavljajo poznavalci. Država je dobesedno »v prostem teku«. Njegov odnos do vladanja še najbolje ponazarja komentar enega od sledilcev na omrežju X, in sicer, da se bo »Golob zganil, šele ko bodo začele stavkati turistične agencije in ne bo mogel več na dopust«. Pri tem ga je označil za »turista z Gregorčičeve«. Golob namreč vse ignorira, zanima ga samo politično obračunavanje in energetika ter s tem povezani lastni posli in dobički. Ne obremenjuje se niti s tem, da je Statistični urad RS v petek objavil, da je industrijska proizvodnja v Sloveniji lani nazadovala za 5,3 odstotka. Izredno močan padec je bil v decembru, ko se je industrijska proizvodnja v medletni primerjavi znižala za kar 10,2 odstotka. Pri tem moramo vedeti, da se nemško gospodarstvo ohlaja, kar posledično pomeni, da bo to z zamikom dodatno prizadelo slovensko gospodarstvo, ki je nanj močno vezano. Vse to se bo odrazilo na gospodarski rasti, manjši rasti bruto domačega proizvoda, manjšem številu delovnih mest in povečani brezposelnosti.

V prihodnjih dnevih ali tednih bo jasno, v kakšno smer je šlo tokratno Kučanovo posredovanje in ali mu je Golob prisluhnil.

A vrnimo se k vprašanju, ki smo si ga postavili v prejšnjem uvodniku. To je, ali bo botrom iz ozadja uspelo ustaviti agonijo Golobove vlade. Bodo »zunanji centri moči« aktivno posredovali, kot se je to že zgodilo v preteklosti, saj je jasno, da sedanje kaotično stanje dolgoročno škoduje celotni tranzicijski levici. Po naših informacijah se je to konec prejšnjega tedna že zgodilo. Predsednik vlade Robert Golob je v vladnih prostorih sprejel zadnjega šefa partije in prvega predsednika republike Milana Kučana. Človeka, ki velja za botra iz ozadja. Vodilnega predstavnika »zunanjih centrov moči«, ki delujejo zunaj uradnih institucij. Človeka, ki kljub temu, da je že pred dobrima dvema desetletjema zapustil predsedniško funkcijo, še vedno vpliva na ključne premike na tranzicijski levici. Ko je v začetku aprila 2014 (na podoben način) v vladnih prostorih obiskal takratno predsednico vlade Alenko Bratušek, je ta mesec dni kasneje sporočila, da odstopa z mesta predsednice vlade. K odstopu je pripomogla tudi njena neizvolitev na mesto predsednice Pozitivne Slovenije, ki jo je znova prevzel Zoran Janković. A ključno vlogo naj bi takrat pri tem odigral prav Kučan. Bo tudi tokrat tako? V prihodnjih dnevih ali tednih bo jasno, v kakšno smer je šlo tokratno Kučanovo posredovanje in ali mu je Golob prisluhnil. Se bo umaknil v korist »leve opcije« ali bo trmoglavil naprej? Bo skušal potapljajočo se barko popeljati s čeri, na katere jo je popeljal? Ga bo na mestu predsednika vlade nadomestil finančni minister in podpredsednik vlade Klemen Boštjančič, ki v zadnjem času občasno že vodi vlado namesto nezainteresiranega Goloba. Bomo videli …

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine