Piše: Franc Bešter
Znanost in tehnika sta (še vedno) alfa in omega naše civilizacije, o tem ni dvoma, ona deluje na tem. Vendar pa smo izgubili vero v njeno odrešilno moč. Pokazalo se je namreč, da tehnika probleme ne le rešuje, ampak tudi generira. Živimo v času zatona scientizma.
Dvajseto stoletje pa je bil čas njegovega vzpona: revolucionarna odkritja v znanosti, ki so spreminjale naše predstave o svetu, spektakularni dosežki tehnike, kot je bil npr. pristanek človeka na Luni… . Nemalo je bilo takrat ljudi, ki so si predstavljali, da Znanost lahko pojasni vse in da bo tehnika rešila vse naše probleme. Danes pa živimo v času, ko ni več velikih odkritij. Kje je vzrok? Ni ga težko opaziti: Znanost (fizika) s svojo metodo (objektivno opazovanje, eksperiment, merjenje) je v svetu največjega (vesolje) in najmanjšega (delci) naletela na hude omejitve. Stvari je vedno teže opazovati in posledično meriti, posledica pa je, da za to potrebujemo vedno bolj zapleteno in drago tehniko, vedno več časa, denarja, znanja, ljudi…, rezultati pa so vedno manj zanesljivi, koristi vedno manj otipljive. Ta znanost se bo (po mojem) še dopolnjevala in dograjevala, vendar v podobi sveta, ki jo je zgradila, ne bo nič bistveno novega. Podobno bo s tehniko, ki je bila v svojem razvoju odvisna od odkritij v znanosti: ker ni velikih odkritij, ne bo več velikih izumov, takih kot nekoč – ki so v nekaj letih spremenili svet. Tudi tehnika se bo še izpopolnjevala, a ne bo več revolucionarnih izumov. Za zadnje veliko odkritje v fiziki imam polprevodnike, umetno inteligenco pa za zadnji velik izum.
Tehno-znanost in način mišljenja
Vendar, večina ljudi verjame v podobo sveta, kakršno je ta (empirična) znanost zgradila, zato ta znanost močno pogojuje naš način mišljenja, še posebej zato, ker so tu stvari »dokazane in eksaktno opisane«, in ker tehnika, temelječa na tem, »deluje«. Način mišljenja, miselni svet: to ni nekaj, kar bi človek menjal kot srajco, ko ima to v sebi vgrajeno, ima vse skupaj svojo vztrajnost, in smo potem od tega (miselne šablone in vzorci v možganih) odvisni v svojem mentalnem in posledično vsakršnem delovanju.
Neka znanja (način mišljenja) – vse to lahko marsikaj omogoča (»znanje je moč« – Francis Bacon). Zahtevno znanje – velika moč. Takšna so vsekakor znanja modernih znanosti. Vse skupaj pa je z določenih vidikov lahko škodljivo, celo nevarno – ravno zaradi njihove kompleksnosti, obširnosti, zahtevnosti. Zaradi tega so zahtevna in težka tudi za učenje, za razumevanje, za to, da jih »prebavimo« (asimiliramo), da nekaj res globinsko razumemo. V tem vidim neko nevarnost, ki prihaja od njih za nas, kar se tiče načina mišljenja. Vendar je težava pri večini ljudi drugačna kot tista, za katero gre pri znanstvenikih, o njej nameravam pisati v naslednjem članku.
Posledica te zahtevnosti (zapletenosti in obsežnosti) za večino ljudi, za mlade, ki gredo skozi šolski sistem, pa tudi pozneje za starejše je, da stvari razumejo slabo, samo na pol (ali še to ne). To se dogaja neogibno, vidim dva glavna vzroka za to: pomanjkanje časa za poglobljeno spoznavanje, a tudi pomanjkanje (prirojenih) sposobnosti za kaj takega. Posledica je nizka raven znanja, površinsko znanje, polovično znanje, kjer gre za zmotno, da ne rečem lažno znanje. Ob tem pa bom navedel neko misel Bernarda Shawa: »Lažno znanje je bolj nevarno kot neznanje«.
Zakaj je znanje, s kakršnim ljudi »opremi« šolski sistem, lažno in zato tudi nevarno?
Racionalistično znanje
Kakšen vpliv bo imelo neko znanje na človeka, na njegov način mišljenja, njegove vrednote, prepričanje, stališča… – to ni odvisno le od njegovih prirojenih lastnosti (sposobnosti), ampak tudi od tega, kako bo neko stvar razumeval. To pa ni odvisno le od znanja kot takega, ampak tudi, na kakšen način se mu nekaj podaja. In v tem vidim nek velik problem, kar se tiče modernih znanosti. Izhaja pa iz že omenjene kompleksnosti, obsežnosti in zahtevnosti. Še prej pa moramo opraviti z neko zmotno predstavo o tem znanju: večina si predstavlja, da gre pri znanosti za znanje, kjer si stvari ne more razlagati vsak po svoje, kjer je lahko pravilna samo ena pot, kjer o nekem problemu ne more biti več odgovorov, več resnic.
Podajanje in razumevanje znanosti v šolskem sistemu: imeti moramo pred očmi, da so to znanost skozi več stoletij izgrajevali največji duhovi človeštva. Tu pa naj bi mladi ljudje vse to asimilirali v nekaj letih, z inteligenco dosti nižjo od teh genijev? Kljub temu: večina si predstavlja, da stvar razume, če zna npr. nekaj izračunati, če dobi pravilen rezultat.
Jasno, v šoli se stvari podajajo »didaktično«: način naj bi bil primeren sposobnosti (razvojni stopnji) učencev. Načelo: od lažjega k težjemu. A tu se pojavi neko odločilno vprašanje: ali je znanost mogoče podajati na »lažji« ali »težji« način? Ali ni »lažji« način zgolj neko površinsko, ne-poglobljeno podajanje, iz česar potem sledi samo neko polovično (ali še to ne) in zato zmotno razumevanje stvari?
Po sodobnih šolah se naravoslovno znanje podaja in sprejema na način učenja (na pamet) fizikalnih enačb in kemijskih formul. Tu velja za osnovo racionalistična filozofija: Razum lahko spozna resnico o naravi (svetu), zato gre tu za naravne zakone, ki jih je ta Znanost odkrila (zmota: gre samo za miselna orodja, za abstrahirane zapise rezultatov eksperimentov). Vendar, iz tega pogleda izhaja neko precenjevanje enačb in formul: ker jih imamo za naravne zakone, jim pripisujemo tudi stvari, ki jih v resnici ne zmorejo. Pri tej filozofiji gre zato tudi za precenjevanje teorij teh (empiričnih) Znanosti: zaradi nje večina ljudi na delce, atome, molekule ne gleda kot na naše mentalne konstrukte, kot na zgolj teorijo, kar v resnici so, zanje narava takšna tudi v resnici je.
Kam vodi takšen način mišljenja, takšne prestave? Najprej: takšno »znanje« pravzaprav ni znanost, ampak racionalistična filozofija. Kakšne posledice ima le-ta za odnos do sveta, na »svetovni nazor« človeka? Jasno, da vse to vodi v ateizem, ker si ta »znanost« VSE zna PRAVILNO razlagati brez Boga: nastanek sveta (vesolja, big-bang), zgradbo (ustroj) sveta, delovanje materialne narave, celo nastanek vsega živega – vse z delci, atomi, molekulami, elementi, spojinami, silami in energijami, polji… .
Znanost kot lažna modrost
Pri takšni, na ta način razumljeni znanosti gre pravzaprav za racionalistično filozofijo. V zvezi s tem bom navedel in analiziral nek stavek iz knjige RŽVB (»Resnično življenje v Bogu« Vassule Ryden, tu bom citiral še nekaj stavkov iz njih): »Lažna modrost je moje stvarstvo pripeljala v satanove mreže in moja jagnjeta spremenila v brezbožneže, razvratneže«.
Jezus tu moderno znanost imenuje »lažna modrost«, gre torej za modrost (filozofijo, ne znanost!), ki je lažna, torej ne-pravilna, pomeni, da v njej ni resnice (o svetu). In ta lažna modrost vodi stvarstvo (človeštvo) v satanove mreže, pomeni, da jo satan uporablja kot svojo vabo (past). To potrdi naslednji stavek: »V vaših dneh satan prihaja z orožjem racionalizma«. To »orožje racionalizma« je znanost naše dobe: »Znanost bo še naprej OROŽJE učenih proti meni«, pove Jezus. In ta znanost ima torej res to lastnost (»sposobnost«), da ljudi, ko so v satanovih mrežah, spreminja v brezbožneže (ateiste, pogane): »V ateizem vas je zapeljal duh racionalizma… . Racionalizem je orožje, ki se bojuje proti moji božanskosti. Velik odpad (od vere) je sad racionalizma«.
Jezus potem tu navede še »spreminjanje njegovih jagnjet v razvratneže«. Razvrat (in tega je danes na svetu ogromno!) je posledica brezboštva, na dlani je, zakaj: če ni Boga, se človek zameji v ta (materialni) svet, in ker mu ostane zgolj tu-zemeljsko življenje, ga je seveda treba maksimalno izkoristiti za užitke, in pri tem se človek ne bo oziral na neke meje, omejitve, zapovedi in prepovedi. Nasploh: če ni Boga, tudi greha ni in postane dovoljeno VSE!
Znanost za odrasle
Tu sem se nekoliko dotaknil učinkov nekega znanja na mlade ljudi (in vanje se najbolj vtisne!), ta civilizacija je namreč postavila šolski sistem, od osnovne šole do univerze, kjer naj bi se sistematično osvajala ta znanja. Vendar, učimo se vse življenje in moderne znanosti imajo (še vedno) močan vpliv na kreiranje zavesti tudi odraslih: »Prihajam, da bi našel stvarstvo v rokah hudiča, ki ga hrani z racionalizmom in brezbožnostjo«, pove Jezus v knjigi RŽVB. In še: » V vaših dneh je satan poslal v svet lažne preroke, ki so racionalistični filozofi vaše dobe«. Ker je »lažna modrost« orožje racionalistične filozofije, bomo te filozofe spoznali po tem: da se poslužujejo modernih znanosti in njihovih teorij.
Iz tega stavka je razvidno, kako deluje satan: po ljudeh, in v naših dneh res prihaja »z orožjem racionalizma«. Jasno je tudi, zakaj: ker racionalizem vodi v ateizem, ateizem pa vodi v uničevanja (propadanje) duš. In satan hoče ravno to: duše voditi v smrt.
Danes je poplava racionalističnih znanj tudi drugod, povsod: po časopisih, revijah, knjigah. V novejšem času pa ima morda najmočnejši vpliv internet. In na njem res zasledimo ogromno o dveh največjih teorijah 20. stoletja: o kvantni in relativnostni. In velika večina ljudi, ki to gledajo, vse skupaj nedvomno razume tako: poznamo strukturo in delovanje vesolja (omejitev hitrosti na c), vemo, odkod energija zvezd (iz mase – enačba E=mc2), vemo, kaj je gravitacija in zakaj obstajajo črne luknje, zakaj so takšne kot so. Vse to pojasni splošna relativnost – z ukrivljenostjo prostora. Če pa morda še ni kaj povsem jasno, pa bo to pojasnila najnovejša teorija – teorija strun, ki je »enotna teorija polja«. Zdaj torej vemo, kaj je polje, še več, pojasnjen je tudi izvor (nastanek) vseh delcev, njihove lastnosti… .
Jezus pove, za kaj gre pri vseh teh teorijah: »Lažne teorije in razlage so za vas strupena hrana«. Jasno, lažno modrost gradijo lažne teorije, se pravi: v njih ni resnice (o vesolju, polju, materiji…). To pove Bog sam, ki naravo pozna v popolnosti! A preko njih (s strupeno hrano!) nas satan hrani z racionalizmom. Ni se pa mogoče znebiti vtisa, da je na internetu to dvoje, poplava racionalizma in poplava pornografije, povezano. Ateizem kot sad racionalizma je namreč idealna podlaga, na katero se potem dobro prime ta propaganda za uživaštvo, razvrat, svobodno spolnost brez omejitev – vse to uničuje duše, zlasti mladih, in razbija družine, kar vse je tudi satanov cilj. »Satan vas sili sprejeti racionalizem in naturalizem«. Vse skupaj (masovni ateizem, uživaštvo) pa ima za posledico nered, kar pa seveda slabo vpliva na ekonomijo in politiko te kulture. Ona je v razpadanju.
