Piše: Frančiška Buttolo
V Sloveniji imamo številne skrajno leve nevladne organizacije, nevladniško oblast in še veliko totalitarnih komunističnih vrednot, nekaj še napol socialističnih opozicijskih strank, nimamo pa niti ene same teoretično utemeljene in sistematično delujoče desnice, kakršna je zdaj v Nemčiji AfD. Zato bomo Slovenci najverjetneje še prej izginili z zemljevida sveta, kot bi v primeru, če bi takoj prevzela oblast močna domoljubna stranka, s približno takšnim programom, kakršen je program AfD, seveda ne s povsem identičnim, ampak tako prilagojenim, da bi bil vsestransko pozitiven za ohranitev slovenskega naroda in demokratične Slovenije.
Najprej sem bila tudi sama zelo skeptična do vsega, kar sem slišala in brala o nemški tako imenovani skrajni desnici, o stranki AfD. Ko pa sem se pobliže seznanila z njenim programom, sem si zaželela podobne stranke tudi v Sloveniji. Prav zoprna mi je že ta naša – slovenska – spravljivost z vsemi pretiranimi zahtevami EU, pa tudi s čisto konkretno diktaturo neokomunističnih, torej skrajno levih, vladajočih politik v vrhu EU, večinoma v rokah predstavnikov globalnih kulturnomarksističnih nevladnih organizacij.
Priznati moramo, da so te nevladne organizaciji, še posebno tiste, ki se ukvarjajo z različnimi priseljenci na Zahod, nasilne, večkrat že prav teroristične. Tega, da jim je kakršnakoli demokratičnost povsem tuja in neznana, sploh ni treba posebej poudarjati. In ta njihova paratotalitarna ali navidezno totalitarna metoda naskokov na oblast, zlasti ob volitvah, na primer z očitki rasizma in kolonializma celotnemu Zahodu!
Temu brutalnemu naskoku z izigravanjem demokracije na volitvah pa praviloma sledi neslutena surovost nevladniških oblastnikov, ki množično nasilno uvažajo priseljence iz tretjega sveta na Zahod. Brezobzirnost nevladniških oblastnikov, ki podpirajo uničevanje Zahoda, do vsega prebivalstva, razen peščice vladajoče elite njihovih nazorov, je brez najmanjše odgovornosti.
Nevladniške elite vladajo s poniževanjem celotne zahodne kulturne, ki jo vse bolj ožijo na nekaj sarkastičnih očitkov njeni “meščanski rasistični razrednosti” pa tudi na zasmehovanje zahodne kulturne tradicije sploh. Poveličuje pa – ta nevladniška elita – zahodni kulturi povsem tuje kulture in načine življenja. Čeprav tudi te v glavnem vse preoblikuje po svojem – radikalno dekadentnem okusu, vsaj delno utemeljenem v zahodni dekadenci in predcivilizacijskih kultih, tudi s smrtnimi žrtvami. Kar vse lahko najdemo v teoriji in praksi legibitre.
Jasno je, da so – in bodo vedno – med tistimi najnižjimi in srednjimi sloji, ki bodo pahnjeni v največjo revščino in smrt , tudi vsi priseljenci iz tretjega sveta, ki so jim nevladniški oblastniki na Zahodu obljubljali tisto – neobstoječe – boljše življenje. Da so, siromaki, zapustili svoje, prej tako ljubljene svojce in domove, svoje domovine, svoje narode. In nevladniški politiki, imenovani nevladni aktivisti, so jih odpeljali, seveda potem, ko so jim pobrali še zadnje prihranke, v “lepše zahodno” življenje, v resnici pa v nekakšno vojno z Zahodom, da bi uničili zahodno civilizacijo.
Nevladniški politiki s svojimi aktivisti, so neverjetno dobro plačani – vsaj iz bank dveh svetovnih velesil – za svoje delovanje v dvakratno škodljivem sistemu uničevanja zahodnih držav in narodov. Prvič so plačani za uničevanje zahodnih držav in narodov, drugič pa za uničevanje držav in narodov v tako imenovanem tretjem svetu. To nevladniški politiki s svojimi aktivisti počnejo s spretno prikritim nasilnim IZSELJEVANJEM predvsem mladih moških iz njihovih domovin, kjer jih družba in njihove družine najbolj potrebujejo, da bi jih branili pred vdori tujih izkoriščevalcev, in da bi pomagali ohranjati in razvijati svoje države, svoje narode. Ker pa mladi moški odidejo na Zahod, nima kdo braniti katastrofalnih “investicij” največjih velesil v tretjem svetu, kjer brezobzirno ropajo zlasti dragocene rudnine, na primer Kitajska litij v Južni Ameriki. Zdaj pa, namesto da bi mladi moški branili svoje domovine in države, pomagajo nevladniškim oblastnikom uničevati civilizacijo Zahoda, ker je menda edina kriva za vse nesreče človeštva – vsaj v zadnjih dveh tisočletjih.
