Protest, ker jim je sodišče prepovedalo obveščanje javnosti o nedovoljenem lobiranju Janeza Zemljariča pri gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku, je medijem poslala komisija za preprečevanje korupcije (KPK). KPK se je tudi pritožila čez začasno odredbo upravnega sodišča, ki je začasno prepovedalo objavo podrobnosti o komunikaciji Počivalška z Zemljaričem, ki se nanaša tudi na projekt drugi tir in otok, ki bi nastal ob Izoli, ki bi ga pomagal graditi Zemljarič. Zemljarič je eden redkih še živečih partijskih funkcionarjev iz prejšnjega sistema, rojen je bil leta 1928 in je že častitljive starosti. Za začasno odredbo, ki ustavlja objavo ugotovitev KPK o Počivalšku, se je prejšnji teden odločil senat upravnega sodišča, ki ga je vodila Jasna Šergan, v njem pa sta bila še sodnika Melita Ambrož in Damjan Gantar. Niso pa ustavili objave ugotovitev o nedovoljenem ravnanju Zemljariča in drugih.
Prepoved objave ugotovitev je Počivalšek od upravnega sodišča zahteval, ko je sprožil spor proti ugotovitvam KPK, ker bi mu objava lahko politično škodila, denimo na volitvah ali pri nastajanju vlade po volitvah. O nepravilnem ravnanju Počivalška, ko je Zemljariču dovolil lobiranje, po začasni odredbi KPK ne sme obvestiti javnosti pa tudi pristojnih za nadzor nad delom in imenovanje ministra ne, saj škode pozneje, če bi se pokazalo, da so ugotovitve KPK napačne, ne bi bilo mogoče popraviti. Informacije o ravnanju ministra pa bo še vedno mogoče objaviti po razpletu sodnega spora o pravilnosti ugotovitev KPK o nedovoljenem lobiranju in torej škoda za obveščanje javnosti ne bo nepopravljiva, so ocenili sodniki. Kot primera, kako učinkujejo javne objave, je Počivalšek sodišču navedel primer nekdanje notranje ministrice in predsednice LDS Katarine Kresal, ki je odstopila po objavi ugotovitev o najemu stavbe na Dimičevi za NPU, in padec vlade Janeza Janše po objavi poročil o premoženjskem stanju predsednikov strank. Pri slednjem je sodišče pozneje res ugotovilo, da je KPK kršila zakon, ker obtoženemu šefu vlade ni omogočila odgovoriti na očitke pred objavo.
Kaj se je dogajalo v Izoli?
Zemljarič je pri Počivalšku lobiral v imenu družb ETI-PAR in Gorenje Projekt na nezakonit način, ker ni imel pooblastil in tudi ni vpisan v register lobistov, minister in njegovi sodelavci pa nedovoljenega stika niso zavrnili in so pogovor z lobistom kot običajno dogajanje prijavili, je ugotovila komisija za preprečevanje korupcije. Ob Počivalšku in Zemljariču sta mimo zakona ravnali tudi državna sekretarka ministrstva Eva Štravs Podlogar in uslužbenka Dijana Madžarac, je ugotovila KPK.
Le ugotovitev, ki se nanašajo na pomembnega politika Počivalška, komisija, ker je tako odločilo sodišče, ne sme objaviti. Sporni pogovor z Zemljaričem, zaradi katerega je Počivalšek v težavah, je bil na ministrstvu za gospodarstvo 27. julija 2016, tema pa gradnja izolskega otoka, za katerega bi uporabili tudi material iz gradnje tunelov za drugi tir. Ugotovitev KPK, da je Zemljarič lobiral na nedopusten način, lahko preberete TUKAJ
Pogovor z lobistom, ki ni lobist
Na ministrstvu so lobistični stik prijavili. Prvič je Zemljarič aprila tisto leto Evi Štravs Podlogar dal vizitko, na kateri so bile številke družbe Eti-par, in so ta stik prijavili kot lobiranje za to družbo. Na sestanek 27. julija z ministrom in sodelavkama pa je Zemljarič prinesel mapo s predstavitvijo projekta “Izolski otok”, ki jo je pripravilo podjetje Gorenje projekt, zato so na ministrstvu v prijavi lobiranja zapisali, da lobira za Gorenje. A dejansko sploh ni registriran lobist. Za nikogar. Zemljarič je KPK septembra 2016 pojasnil, da je pred petimi leti začel projekt obnove degradiranih zemljišč in da so ustanovili podjetje Urbana prenova Izola, pozneje je bilo preimenovano v Projekt Obala Izola. To podjetje Zemljarič uradno zastopa. Z občino Izolo so sklenili pogodbo za aktivnosti na območju nekdanje ladjedelnice, tovarne Delamaris, avtokampa Jadranka in zalednih zemljišč, v projekt je bil vključen tudi otok za turistične dejavnosti, ki bi ga zgradili z materialom iz tunelov pri gradnji drugega tira. Zvezo z vlado, je pojasnil Zemljarič, so najprej iskali preko Metoda Dragonje na finančnem ministrstvu, potem pa je bila imenovana posebna skupina, v kateri so bili Počivalšek, Podlogar Štravsova in Dijana Madžarac. Vlado je Zemljarič potreboval, da bi dobil poroštva, Gorenje je plačalo del stroškov študije, namen pa je bil, da sklene tudi pogodbo z vlado in EU.
Za vse lahko izvemo, za Počivalška pa ne!
Počivalšek je pogovor s Zemljaričem za KPK komentiral z: “Pustite to, ni pomembno.” Pa tudi z besedami: “Jaz se srečam z vsemi, ki imajo kakšno zanimivo idejo. Rdečimi, črnimi, belimi, zelenimi …” Iz službe za stike z javnostjo ministrstva pa so pojasnili, da je Zemljarič prišel vprašat, ali bi imeli “izolski otok”. V Gorenju so zanikali, da bi najeli storitve lobista Zemljariča, podrobnosti projekta Izolski otok pa, so zatrdili, tudi ne poznajo … Sredi maja, tik pred volitvami, je komisija sprejela ugotovitev, da so Zemljarič, minister Počivalšek in sicer predstavniki ministrstva ravnali napačno, a zaradi odločitev sodišča za zdaj za Počivalška tega še ne smemo vedeti.
