Predsedovanje Svetu Evropske unije je v nedeljo prešlo v avstrijske roke. Avstrija, ki je predsedstvo prevzela od Bolgarije, je v svojih prioritetah predsedovanja izjemno ambiciozna in odločna.
Sodeč po nagovoru avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza na današnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, bo predsedstvo minilo predvsem v znamenju iskanja rešitev za izziv migracij, ki še vedno pretresajo Evropsko unijo (EU). Kot druge pomembne točke je izpostavil odnose z Rusijo, pogajanja v zvezi z Brexitom in približevanje držav Zahodnega Balkana. Poudaril je tudi nadaljevanje boja proti finančnim prevaram, podnebnim spremembam, skrb za mlade Evropejce in seveda priprave na prihajajoče volitve v Evropski parlament pomladi 2019.
Nizka udeležba na volitvah v Evropski parlament leta 2014 je jasen kazalnik, da je zaupanje ljudi v EU upadlo. Evropska poslanka Romana Tomc pravi: »Čeprav se zdi vprašanje racionalizacije in debirokratizacije EU ob vseh pomembnih problemih, s katerimi se v tem trenutku ukvarja Evropa, precej obrobno, mi je izjemno všeč, da je avstrijsko predsedstvo izbralo ravno to temo kot eno izmed prednostnih nalog. Nezaupanje Evropejcev v evropske institucije in posledično tudi slaba udeležba na volitvah sta med drugim tudi posledica dejstva, da so te predrage in premalo učinkovite. Čeprav je, v primerjavi s stroški državne uprave v neki državi članici, evropska javna uprava relativno poceni, ljudje to dojemajo drugače.«
Eden izmed konkretnih ukrepov za zmanjšanje administrativnih stroškov je ukinitev uradnega sedeža Evropskega parlamenta v Strasbourgu, saj se letno za selitve iz Bruslja v Strasbourg porabi približno 200 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja: »Že ničkolikokrat sem podpisala peticijo in glasovala za spremembo proračuna, da bi imel Evropski parlament sedež le v Bruslju. Lahko tudi v Strasbourgu, ali pa kje drugje. Bistvo je, da se ne bi več vsak mesec selili iz enega mesta v drugo, ker je to nepotrebno zapravljanje denarja,« dodaja Romana Tomc. Podpira tudi racionalizacijo delovanja evropskega ustroja: »Strinjam se, da so se v dosedanjih letih delovanja vedno znova ustanavljale nove institucije, ki so morda ob sami ustanovitvi imele smisel, danes pa so samo še ena izmed platform, agencij ali kaj podobnega, ki so same sebi namen. Številne bi bili možno združiti, marsikatero tudi ukiniti.«
Tudi s tem bi lahko, po besedah evropske poslanke, Evropsko unijo ponovno približali ljudem: »Mnogi enostavno ne verjamejo, da je delovanje evropskega birokratskega sistema koristno, ta evroskepticizem pa z veseljem podpirajo tudi mediji. Če želimo pridobiti njihovo zaupanje, potem moramo kritike upoštevati in narediti nekaj na tem, da evropske institucije naredimo cenejše in bolj učinkovite. Če kdo, potem so Avstrijci primerni za to, da to spodbudijo.«
