V tem prispevku se nimam namena ukvarjati z zmagovalci in poraženci zadnjih volitev v državni zbor. Moj cilj tudi ni analizirati volilne kampanije posameznih političnih strank. Ukvarjati se nameravam s tistimi, ki so bili pred volitvami odpisani in praktično nihče ni računal s tem, da bi sploh lahko prišli v državni zbor. Mislim na ZAB Alenke Bratušek in SNS Zmaga Jelinčiča. Obe politični stranki sta bili še mesec pred uradno volilno kampanijo, sodeč po anketah javnega mnenja, popolnoma odpisani. In v čem je skrivnost uspeha Alenke Bratušek in Zmaga Jelinčiča? Alenka Bratušek je uspela zaradi učinkovitega javnega nastopanja, Zmago Jelinčič pa je uspel zaradi učinkovitega oglaševanja. Naj to utemeljim.
V srednji šoli me je učil, danes že pokojni, profesor Lorenčak. Spomnim se enega njegovih predavanj, na katerem je govoril o učinkovitem oglaševanju. Pokazal nam je karikaturo žirafe z malim trupom in nogami ter izjemno nesorazmerno dolgim vratom, v gobcu pa je imela steklenico kokte. Na dolgo je razlagal, kako slika v eni sami sekundi pove vse, kako mala steklenica kokte odžeja še tako dolg vrat in tako veliko žival – zelo prepričljivo.
Tudi v politiki so učinkoviti javni nastopi izjemnega pomena. Nič vam ne pomaga dolgovezenje, uporaba tujk, monotono branje napisanega teksta itd. Nedvomno pa je učinkovito enostavno, preprosto in večkratno ponavljanje nekaj številk ali nekaj besed. Naj navedem dva svoja primera.
Leta 2010 sem bil nosilec interpelacije zoper takratno notranjo ministrico Katarino Kresal. Kot papiga sem v različnih kontekstih polnih osem ur ponavljal dejstvo, da je Igor Jurij Pogačar za izgradnjo stavbe NPU najel kredit, za katerega plačuje 124.000 evrov mesečno, da pa mu država za najem te stavbe plačuje 135.000 evrov mesečno in da tako on mesečno pospravi v svoj žep 11.000 evrov, po 20 letih pa bo kredit odplačal in stavba bo njegova. Ljudje tako enostavne tri številke pač sprejmejo, jih razumejo in si jih zapomnijo. Ne boste verjeli, javnost je številke sprejela in še leta je bilo govora o tem, ne nazadnje Katarina Kresal je položaj kasneje zapustila prav zaradi tega.
Tudi na interpelaciji zoper Mira Cerarja leta 2017 v zadevi ilegalnega migranta in brivca Ahmada Shamiea sem v pol ure več kot desetkrat vprašal, zakaj ščitijo Ahmada in zakaj ne drugih. Odgovora seveda nikoli nisem dobil, saj sploh ni možen, ljudje pa so to vprašanje in molk Cerarja prav razumeli, da je namreč naredil napako.
Pa se vrnimo k Alenki Bratušek in Zmagu Jelinčiču. Kot že rečeno, do javnih soočenj in volilnih nastopov letos, ankete njene stranke praktično niso zaznavale. Toda v volilni kampaniji je Alenka Bratušek izjemno učinkovito kot papiga ponavljala le dve besedi: »zdravstvo in upokojenci«. Karkoli so jo vprašali, je bil njen odgovor popolnoma enak – »zdravstvo in upokojenci«. Če bi jo vprašali, ali sije sonce ali ne, bi verjetno odgovorila enako. Ne vem, ali je imela svetovalce za javno nastopanje ali ne, toda s tema dvema besedama je nagovorila vsaj milijon in pol volilcev, ki so ali upokojenci ali uporabniki zdravstvenih storitev, ali pa kar oboje. Prepričan sem, da je bistvo njenega uspeha prav tu.
Zmago Jelinčič je bil izven državnega zbora kar 7 let. Leta 2013 spremenjena Virantova zakonodaja ga je bogato nagradila s kakšnimi 8000 evri mesečno zaradi doseženega volilnega rezultata nad enim odstotkom. To pomeni, da je v tem času prejel praktično 700.000 evrov. Nič čudnega torej ni, da je bila Slovenija praktično preplavljena z njegovimi jumbo plakati. Pa še učinkoviti so bili, njegov večini znan obraz z velikim napisom Zmago. Kaj še hočete, s tem je povedal vse. Prepričan sem, da je bistvo njegovega uspeha prav tu.
