Predsednik preiskovalne komisije, ki preiskuje zlorabe v slovenskem bančnem sistemu dr. Anže Logar je na današnji novinarski konferenci predstavil končno poročilo preiskovalne komisije. »Končno poročilo je bilo sprejeto brez glasu proti, predstavljeno je na 1040 straneh, sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz dela, ki govori o politični odgovornosti in iz poročila, ki opisuje slabe bančne prakse v NLB in NKBM,« je uvodoma povedal dr. Logar in dodal, da je poročilo, ki obsega dogajanja v dveh največjih državnih bankah, spisano na 500 straneh, »skupaj z imeni, priimki, izpiski posameznih delov zaslišanj, ki so relevantni za dokazovanje izpostavljenih slabih bančnih praks, skupaj z izjavami skritih prič, z dokumenti, elektronskimi sporočili in ostalo elektronsko korespondenco, ki smo jo zasegli med dokumenti, skladno z izreki in sklepi sodišč.«
»Vsak izmed zapisanih sklepov in ugotovitev preiskovalne komisije je podprt, bodisi z listinskimi dokazi, bodisi z izjavami prič, ki smo jih zaslišali na zaprtih in odprtih delih zaslišanj,« je nadalje pojasnil dr. Logar. Ob tem je povedal, da je del poročila, ki govori o politični odgovornosti,pripravljen v treh inačicah zaradi vsebovanja podatkov, ki so označeni kot bančna tajnost, poslovna skrivnost, ali pa so zaupni. »Javnosti bo dostopen dokument, kjer bodo ti podatki počrnjeni, del poročila, ki govori o slabih bančnih praksah, pa bo dostopen zgolj poslancem, kriminalistom in Specializiranemu državnemu tožilstvu,« je glede poročila povedal predsednik preiskovalne komisije.
»Komisija je na podlagi zbranih dokazov, dokumentov in pričanj sprejela številne bistvene ugotovitve, nekaj od teh se dotika bančnih struktur, bančnih organov, nekaj teh pa je vezanih na delovanje Vlad Republike Slovenije,« je nadalje povedal dr. Logar ter nato naštel posamezne ugotovitve preiskovalne komisije.
»Banka Slovenije je v obdobju ekspanzivne kreditne rasti zanemarila kreditna tveganja, ki so jih v svoj portfelj sprejemale banke. Za neustrezno in prepozno ukrepanje v obdobju med 2004 in 2013 nosi Banka Slovenije objektivno odgovornost, takratna guvernerja Mitja Gaspari in Marko Kranjec pa tudi subjektivno odgovornost, enako velja za vice-guvernerje, ki so pokrivali nadzor bančnega poslovanja,« je dejal dr. Logar. Po njegovih besedah uprave in kreditni odbori NLB v času Marjana Kramarja in Draška Veselinoviča nosijo kazensko in odškodninsko odgovornost za slabe bančne prakse, ki so se razrasle pri poslovanju banke, zaradi neupoštevanje skrbnosti poslovanja, za neustrezen nadzor in za zavlačevanje pri izvajanju s strani regulatorja naloženih ukrepov za izboljšanje skrbnosti bančnega poslovanja.
Uprave in kreditni odbori NLB v času Boža Jašoviča pa po mnenju komisije nosijo objektivno in subjektivno odgovornost za prepočasno in neustrezno ukrepanje pri upravljanju s slabimi naložbami. »Ključna odgovornost tedanjega predsednika uprave Jašoviča leži v tem, da se je preveč naslonil na kadre, ki so v preteklosti banko pripeljali v krizo,« je ob tem poudaril dr. Logar.
Tudi uprave in kreditni odbori NKBM v času Matjaža Kovačiča nosijo kazensko in odškodninsko odgovornost za slabe bančne prakse, kazniva dejanja, za neustrezen nadzor nad bančnim poslovanjem, neupoštevanje opozoril strokovnih služb in za neustrezen nadzor nad poslovanjem odvisnih družb.
Nadzorni odbori NLB in NKBM niso opravljali nadzora skladno z naloženo skrbnostjo Zakona o bančništvu. »Preiskovalna komisija je v več primerih ugotovila konflikte interesov in pretirano zlizanost med upravami bank in posameznimi člani organov nadzora, kar je rezultiralo v neustreznem nadzoru nad poslovanjem uprav bank, posledično pa so se povečalo stroške sanacije bančnega sistema za davkoplačevalce,« je izpostavil dr. Anže Logar in dodal, da so neposredni primeri podrobno opisani v dodatnem delu končnega poročila.
Kar se tiče odgovornosti Vlad Republike Slovenije, pa je dr. Logar dejal, da je pomanjkanje politične volje za iskanje odgovornih za prvo bančno luknjo, eden od vzrokov za nastanek druge bančne luknje. »Slabe bančne prakse in odgovorni za te prakse se niso sankcionirali, še več, nekateri so uspešno uspevali v post-sanacijskem obdobju, krivda za to se skriva v vladah med leti 1997 in 2002,« je ocenil dr. Logar. Nato je dodal, da vlada v mandatu 2004 – 2008 ni uspela dokončati naložene privatizacije NLB, »zaradi česar je bilo strukturam v NLB dopuščeno, da so nadaljevale s slabimi bančnimi praksami, deloma pa so se preselili v podružnice in ostale podrejene družbe zunaj Slovenije, kjer je pospešeno nastajala bančna luknja.«
»Zato smo vladi Janeza Janše v preiskovalni komisiji pripisali objektivno odgovornost. Nadzorni sveti bank v večinski državni lasti v obdobju 2002 – 2013 pa so objektivno in subjektivno odgovorni za slabo opravljen nadzor nad bančnim poslovanjem v bankah, ki so jih nadzirali,« je dejal predsednik preiskovalne komisije. Ob tem je še dodal, da prva vlada Janeza Janše nosi objektivno odgovornost za imenovanje nadzornikov, ki niso ustrezno opravljali nadzora v bankah v času napihovanja bančnega portfelja, »Vlada Boruta Pahorja pa za imenovanje nadzornikov, ki niso poskrbeli za ustrezno in pravočasno ravnanje z nastalimi slabimi naložbami.«
»V prvem obdobju krize, po letu 2008, je Vlada Republike Slovenije posvečala premajhno pozornost stabilnosti bančnega sistema. Vlada se je prepozno zavedla resnosti razmer v bančnem sistemu, s tem pa je resno ogrozila njegovo stabilnost, povišala stroške sanacije in zanemarila dolžnost ravnanja. Minister za finance dr. Franc Križanič za prepočasno ukrepanje nosi objektivno in subjektivno odgovornost,« je nadalje naštel dr. Anže Logar. Ob tem je nadaljeval, da vlada Boruta Pahorja nosi tudi objektivno odgovornost za »neprimerno strukturo ukrepov na področju bančnega sistema glede na težave slovenskih bank, ki so bile nadpovprečno prizadete, predvsem zaradi kopičenj kreditnega tveganja in potrebe po prestrukturiranju svojih terjatev.«
»Z listinskimi dokazi smo ugotovili, da je imela vlada Boruta Pahorja na voljo vse informacije, instrumente, vzvode in znanja za ugotovitev oziroma prepoznavanje dejanskega stanja, glede na to, da je bila na tveganja večkrat opozorjena s strani različnih deležnikov – posamezni ministri, uprave in nadzorni sveti bank, regulator, ECB – zato za neukrepanje oziroma prepozno ukrepanje nosi objektivno odgovornost,« je poudaril predsednik preiskovalne komisije.
Nato je izpostavil tudi objektivno odgovornost vlade Alenke Bratušek, ki je zagotovila sredstva za sanacijo bank, »s tem pa poskrbela za pokritje izgub, ki so nastale tudi zaradi slabih bančnih praks v preteklosti, vzporedno s tem ni pripravila ustrezne normativne, kadrovske in proračunske podlage, pa tudi ne zadostne politične podpore za okrepitev pregona bančne kriminalitete.«
Tudi minister za notranje zadeve Gregor Virant je bil pravočasno in podrobno obveščen o problematiki pregona bančne kriminalitete ter nujnih procesnih spremembah področne zakonodaje, nadaljeval dr. Anže Logar, »a omenjeni minister ni predlagal ustreznih sprememb. Zaradi odlašanja z normativnimi ukrepi tedanji minister za notranje zadeve nosi objektivno in subjektivno odgovornost.«
»Tudi vlada Mira Cerarja področju pregona bančne kriminalitete ni posvečala ustrezne pozornosti. Še vedno ostaja nerealiziran predlog za vzpostavitev specializiranega sodišča za pregon finančne oz. bančne kriminalitete, ki so ga predlagali številni deležniki, ter poslanci, ki so podprli vmesno poročila preiskovalne komisije novembra 2016. Za nerealizacijo tega sklepa nosi vlada Mira Cerarja objektivno odgovornost, pravosodni minister Goran Klemenčič pa tudi subjektivno odgovornost,« je poudaril dr. Logar in dodal, da vlada Mira Cerarja ni presekala z imenovanji nekdanjih bančnikov na odločevalske položaje, »s čimer je bistveno omajala javno zaupanje v iskrene namere izvršilne veje oblasti po doslednem pregonu bančne kriminalitete.«
Nadalje je predsednik preiskovalne komisije spregovoril še o nekaj konkretnih primerih, ki so bili izpostavljeni v času zaslišanj. »V zvezi s prodajo Mercatorja preiskovalna komisija ugotavlja poskus nedopustnega posega dveh ministrov vlade Boruta Pahorja, ministra za finance Franca Križaniča in ministra za kmetijstvo Dejana Židana, v postopke odločanja o odprodaji kapitalske naložbe NLB v Mercatorju. Preiskovalna komisija je ugotovila, da je šlo za očiten poskus vplivanja politike na sprejetje konkretne poslovne odločitve, ki so rezultirale tudi v poslovni škodi, merljivi v nekaj deset milijonov evrov, to ukrepanje pa tudi ni združljivo z doktrino korporativnega upravljanja po smernicah OECD, kar je bilo ne nazadnje tudi podlaga za ustanovitev AUKN,« je ob tem povedal.
»Izgradnja športnega objekta v Stožicah je davkoplačevalcem povzročila za več kot 130 milijonov evrov neposredne škode v bančnem sistemu, poleg tega pa še za nekaj deset milijonov evrov gospodarske škode podjetjem, ki so sodelovala pri projektu. Izgradnja objekta je bila tako dražja, kot če bi bila izvedena v obliki javne investicije. Banke v domači lasti so pri zagotavljanju sredstev za izgradnjo objekta kršile temeljne standarde bančnega poslovanja, sprejemale odločitve v svojo škodo in odlašale s konkretnejšimi odločitvami. Po mnenju preiskovalne komisije brez močnega vpliva politike takšnih odločitev banke ne bi sprejele. Ker pa so predstavniki bank na zaslišanjih zatrjevali, da številna posredovanja politike na njihove odločitve niso vplivala, nosijo polno kazensko in odškodninsko odgovornost za škodo, ki so jo s svojimi odločitvami povzročili davkoplačevalcem,« je poudaril predsednik preiskovalne komisije.
Preiskovalna komisija je v zvezi z dokapitalizacijo NKBM aprila 2011 ugotovila kršitev, ki v temelju ruši zaupanje v javno-skladno delovanje Vlade Republike Slovenije. »Vlada je na predlog ministrstva za finance na spletni strani vlade objavila sklep, ki se vsebinsko pomembno razlikuje od sklepa, ki ga je vlada dejansko sprejela na seji. Z vidika zagotavljanja zaupanja državljanov v zakonitost delovanja vlade pomeni takšno, zavedno ali nezavedno, ravnanje Vlade RS najhujšo možno kršitev transparentnosti in javnosti delovanja vlade. Za to kršitev ministrstvo za finance in odgovorni v vladi Boruta Pahorja nosijo objektivno, glede na posledice pa tudi subjektivno odgovornost,« je poudaril dr. Anže Logar.
Izpostavil je tudi, da je šlo v primeru dokapitalizacije NKBM aprila 2011 za namerno ravnaje vlade, ki je poskušala svojo vlogo pri odločitvi o dokapitalizaciji zakriti pred domačo in tujo javnostjo na način, da uradno ni sprejela nobene odločitve. »Preiskovalna komisija je mnenja, da ravnanje tedanje Vlade Republike Slovenije terja politično odgovornost, ki bi jo morali prevzeti nosilci tedanje oblasti, predvsem tedanji predsednik vlade Borut Pahor in finančni minister Franc Križanič. V omenjenem primeru gre za objektivno, pa tudi za subjektivno odgovornost Franca Križaniča in Boruta Pahorja,«je dodal dr. Logar in poudaril, da je bilo škode davkoplačevalcem za približno 60 milijonov evrov.
Nenazadnje je dr. Logar povedal, da preiskovalna komisija glede na vse navedeno predlaga, da Državni zbor celotno poročilo preiskovalne komisije posreduje Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in Specializiranemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije kot naznanitev sumov storitve kaznivih dejanj notranje in zunanje bančne kriminalitete, poleg tega pa, da posreduje tudi kopijo vsega dokaznega gradiva.
Dr. Logar je poudaril še, da se kot sklep za sejo Državnega zbora predlaga tudi ustanovitev specializiranega sodišča za pregon bančne kriminalitete, in sicer tako, da se v najkrajšem možnem času vloži zakonski predlog. »Če bo ta sklep sprejet, bi lahko zakonski predlog vložil katerikoli predlagatelj, opirajoč se prav na ta sklep. To bi sicer morala biti vlada, glede na to, da se vsi strinjajo, še celo premier Miro Cerar, da je potrebno to sodišče ustanoviti, a ker se nič ne premakne, je treba nemudoma pristopiti k temu,« je zaključil poslanec.
