Piše: C. R.
Pisal se je 18. januar 2023 in v medijih smo lahko brali: »Prvaki koalicijskih strank, poslanci koalicije in ministri vlade Roberta Goloba se bodo danes sestali na Brdu pri Kranju. Razpravljali bodo o načrtovanih reformah, osrednja tema bo po napovedih zdravstvo. Pričakovati je, da bo koalicija začrtala vsebinska izhodišča in časovnico zdravstvene reforme ter dorekla vsebino aneksa h koalicijski pogodbi.«
»Z reformo, ki se bo začela izvajati 1. januarja 2024, bo zdravstveni sistem dostopen bistveno bolj, kot je zdaj, čakalne dobe bodo krajše. Ko bo reforma končana, bo vsak, ki to želi, imel svojega osebnega zdravnika, vsak, ki potrebuje specialista, bo do tega prišel v 30 dneh, tisti, ki potrebuje operacijo, pa na to ne bo čakal več kot 6 mesecev,« je največja koalicijska stranka Gibanja Svobode na družbenih omrežjih obljubljala ob koncu leta 2022. Da bo leto 2023 reformno leto, so nato napovedovali v vladi Roberta Goloba, slednji je še v sredini decembra 2023 v Državnem zboru zatrdil, da se »zdravstvena reforma izvaja in ostaja ključna prioriteta te vlade«.
Danes, v začetku leta 2024 o zdravstveni reformi ni ne duha ne sluha. Čakalne dobe se glede na zadnje poročilo Nacionalnega inštituta za javne zdravje še podaljšujejo, kader iz zdravstva odhaja, nujno potrebne investicije v zdravstveno infrastrukturo se ali dražijo ali zamikajo, priča smo stavki zdravnikov in zobozdravnikov. Število pacientov brez osebnega zdravnika še nikoli ni bilo tako visoko, kot je danes, spodbude za specializacije iz družinske medicine ne dajejo rezultatov, občine se še naprej soočajo z zapiranjem ambulant osebnih zdravnikov in same iščejo rešitve, da v svoje kraje privabijo nujno potreben kader.
Državljani se tako vse glasneje sprašujejo, kaj naj storijo s časovnico – ali naj še vedno potrpežljivo čakajo in upajo na realizacijo z rahlim ali daljšim zamikom, ali je bolje, da jo vržejo v koš?
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke zato zahteva sklic nujne seje Odbora za zdravstvo z obravnavo težav v zdravstvu.
