Piše: dr. Dimitrij Rupel
Spoštovani gospod predsednik vlade dr. Robert Golob! Čeprav obstaja pri Vladi Koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve, sem prepričan, da se zadeva, o kateri Vam pišem, dotika predvsem Vas in se ukvarjate oziroma se boste po vsej priliki intenzivno ukvarjali z njo. Gre za dvajseto obletnico vstopa Slovenije v Nato in v Evropsko unijo.
Pišem Vam natanko 35 let po tem, ko so bile pri nas ob koncu hladne vojne ustanovljene prve demokratične stranke. Slovenija je stopila na pot svobodoljubne demokracije in državne samostojnosti. Plebiscit konec leta 1990 je bil prvi pečat na potrdilu, da smo na pravi strani zgodovine. V novi državi smo preživeli zahtevno in razmeroma uspešno obdobje. Pred dvajsetimi leti se je nato Slovenija pridružila Evropski uniji in Natu (Slovenija je 29. marca 2004 (skupaj z Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo in Slovaško) v Washingtonu postala članica Organizacije severnoatlantske pogodbe (Nato); 1. maja 2004 pa v Gorici (istočasno s Ciprom, Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko in Slovaško) članica Evropske unije (EU). Sklepni dogodki vključevanja v Nato so se začeli 21. novembra 2002 v Pragi, pogajanja z EU pa so se končala 12. decembra 2002 v Kopenhagnu. V Sloveniji smo o članstvih odločili na referendumu 23. marca 2003; rezultati pa so bili nedvoumni: za članstvo v EU je glasovalo 90%, za članstvo v Natu 2/3 volivcev). To je bil drugi pečat na tem potrdilu. Slovenija varuje in brani zahodne vrednote, Evropa in severna Amerika varujeta in branita Slovenijo. Več si dvajset let nazaj, pa še prej, ob pobudi za samostojno in suvereno državo, nismo mogli želeti.
Mislim, da je dvajseta obletnica priložnost za resen premislek o dosežkih in (predvsem o varnostnih) izzivih za prihodnost. V zadnjem času se zdijo temeljni slovenski zunanjepolitični in varnostni dosežki skoraj pozabljeni, tupatam celo predmet zaničevanja in zavračanja. Širi se prorusko razpoloženje, odobravajo se ekstremistične organizacije, kot je Hamas. Zdi se, kot da sodelujemo pri reviziji dogajanja, ki je končalo boljševiški imperializem in hladno vojno. Zdi se, kot da pritrjujemo politiki nove hladne vojne.
Slovenci, ki so si stoletja prizadevali za narodno preživetje, morajo seveda podpirati težnje Palestincev, vendar ne na račun uničenja legitimne državnosti Izraela, ki je med drugim razumel in podpiral slovensko osamosvajanje.
Letos imamo priložnost svečano in zmagoslavno proslaviti dvajseto obletnico vstopa naše države v evroatlantsko skupnost, tj. v EU in Nato. V obe povezavi smo vstopili tako rekoč istočasno. V javnosti, predvsem v politiki, tudi v vladi, se pojavljajo (tako mi poročajo znanci z MZEZ) domneve o manjvrednosti Nata v primerjavi z EU. To so posebej v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu nevarne špekulacije, ki se odražajo tudi pri načrtovanju državnih proslav letos spomladi. Domnevno zapostavljanje Nata bi bilo glede na vojno v Ukrajini, ki danes doživlja nekaj podobnega, kar smo Slovenci doživljali pred tridesetimi leti; glede na ruska protievropska in protiameriška stališča in na ekstremistična stališča nekaterih palestinskih krogov, ki zahtevajo cenzuro dokumentov o nasilju teroristov, povsem zgrešen načrt, ki bi škodil Sloveniji.
Članice EU in Nata budno opazujejo izjave in ravnanje slovenske vlade. Poskusi pridruževanja neevropski in protizahodni politiki lahko izzovejo samo začudenje in nasprotovanje. Opozorila – še posebej, ko je Slovenija nestalna članica VS OZN – da bi nepremišljena zunanja politika utegnila ogroziti odnose z zavezniki, navsezadnje pa tudi slovenske nacionalne interese, niso iz trte izvita.
Prosim Vas, da demantirate, če je treba, tudi odločno zavrnete ideje o manjvrednosti mednarodnih organizacij, kot je Nato. Predlagam, da slovenska vlada pripravi skupno in čim bolj dostojno državno proslavo ob dvajseti obletnici povezav z Natom in EU. Vsakršno distanciranje od Nata je nesmiselno in bi lahko imelo – posebej v današnjem položaju – negativne posledice za slovensko državo in njene državljane.
P.S. Poslano v vednost ministrici za zunanje zadeve Tanji Fajon, in predsednici koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve, Petri Škofic.
(vir: Spletni časopis)
Odgovor Vojka Volka:
Spoštovani dr. Dimitrij Rupel,
hvala za Vaše javno pismo predsedniku Vlade “Priložnost za resen premislek o dosežkih in izzivih”. Primeren naslov za dogajanje v letu, v katerem bomo z državnima proslavama proslavili 20. obletnico vstopa Slovenija v EU in Nato. V obe organizaciji smo vstopili z več kot dvotretjinsko podporo državljanov, torej z jasno izraženo voljo ljudi. Podpora javnega mnenja članstvu v obeh organizacijah tudi danes ostaja velika in trdna.
Pridružujem se Vaši oceni, da smo v teh 20. letih kot država in družba dosegli velik napredek in da smo se kot narod postavili na zemljevid sveta. To potrjuje tudi naša lanska izvolitev v Varnostni svet Organizacije Združenih narodov, v katerem od prvega januarja odgovorno delujemo in skušamo prispevati h končanju spopadov v Ukrajini in Gazi. Ti dve krvavi vojni sta dokaz, da se je v zadnjih dveh desetletjih svet močno spremenil, žal na slabše. Rusija si kot prva država po drugi svetovni vojni lasti pravico do prisvajanja ozemlja sosednje države in izvaja kolonialistične metode v mednarodnih odnosih, kakršne smo po drugi svetovni vojni odločno zavrgli in prepovedali. Na Bližnjem vzhodu pa je Hamas z brutalnim terorističnim napadom na Izrael in s pokolom civilistov sprožil samoobrambo Izraela, ki pa je žal prerasla v vojaško obračunavanje s civilnim prebivalstvom Gaze. Z vse bolj očitno nezmožnostjo Izraela, da ustavi vojaške napade ter da priložnost miru in diplomaciji, se ne povečuje le neznosno trpljenje Palestincev, ampak se ob tem vse bolj krha enotnost demokratičnega sveta, da bi se na razmere v Palestini odločneje odzval. Postajamo ujetniki spirale nekontroliranega nasilja, ki je že preraslo v regionalni konflikt in grozi varnosti vsega sveta.
Članstvo Slovenije v EU in Natu se je kot najboljša možna izbira potrdilo tako za našo nacionalno varnost kot za slovensko gospodarstvo, za stabilnost poslovnega okolja ter visoke bonitetne ocene kreditne sposobnosti in gospodarske konkurenčnosti. Politična pripadnost Slovenije demokratičnemu svetu in s tem Zahodu ne pomeni samo gospodarske razvitosti, ampak temelji na človekovih pravicah, prav posebej pravicah žensk, ki so na globalnem jugu še posebej zanemarjene. Gre za pravice, ki niso bile podarjene, ampak so bile v demokratičnih družbah priborjene v stoletjih bojev in prizadevanj za svobodo posameznika. Človekove pravice so že dolgo temeljna vrednota Zahoda, ki mu pripadamo, zato smo zavezani njihovi zaščiti in nadaljnjemu razvoju. Da je zaščita pred posegi nedemokratičnih velesil postala nuja, pa z vstopom v Nato potrjujeta Finska in Švedska, medtem ko vselej dosledno nevtralna Švica z nami sodeluje pri sankcijah proti Rusiji pri odločni podpori Ukrajini.
Letošnja obeležitev 20. obletnice vstopa v EU in Nato bo odlična priložnost, da opravimo pogovor o vseh plateh naših dosežkov in tudi neuspehov ali zmot, vsekakor pa v širokem krogu vseh, ki smo za vstop Slovenije v EU in Nato aktivno delovali ter bili uspešni, kot tudi tistih, ki želimo v prihodnje obe organizaciji prenoviti in prilagoditi izzivom časa.
Vojko Volk
državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade
